Sveti Duh nam vedno ne ponuja slišnega vodenja, lahko pa v svojih srcih zaznamo njegove skrite spodbude
Svetega Duha v življenju pogosto prosimo za vodenje, posebej takrat, ko moramo sprejeti kakšno pomembno odločitev.
Vse skupaj pa je lahko nekoliko zapleteno, saj nam Sveti Duh vedno ne ponuja slišnega vodenja. Marsikdaj vsak dan molimo in čakamo, da bomo slišali vsaj nekaj, vendar ni nobenega glasu, ki bi odgovarjal na naše molitve.
Kaj naj torej storimo? Kako naj prepoznamo glas Svetega Duha, če ne govori z besedami, ki bi jih lahko slišali?
Preverite stanje svoje duše
Sv. Ignacij Lojolski v svojih Duhovnih vajah najprej govori o razločevanju in ugotavlja, kako pomembno je razumeti stanje svoje duše, preden lahko prepoznamo Božji glas.
Sv. Ignacij pojasnjuje: če se duša giblje od "dobrega k boljšemu", nas lahko Sveti Duh "nežno" spodbudi z občutki miru.
In obratno, če se naša duša giblje od "slabega k slabšemu", potem se Sveti Duh lahko zdi malce oster, ko nas poskuša vrniti v pravo smer.
Do sebe moramo biti iskreni: prepoznati moramo, ali se Božjim zapovedim bližamo ali se od njih odmikamo.
Občutki miru
Na splošno velja: če si prizadevamo, da bi se približali Bogu, nas bo v tišini našega srca nagovoril z mirom in veseljem. Verjetno ne v obliki potresa, strele ali ognjenih plamenov, ampak kot je slišal Elija, v "rahlem šepetu" (1 Kr 19,12).
Ko premišljujemo o odločitvi, ki jo bomo sprejeli, nas Sveti Duh verjetno vodi v pravo smer, če je naše srce ob tem mirno.
Če je naše srce zaskrbljeno, je to lahko znamenje, da Sveti Duh želi, naj znova premislimo o svojem položaju.
Nikoli ne nehajte klicati Svetega Duha: odprite svoje srce za vse, kar vam morda želi sporočiti.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
