Kotički, kjer se ustvarjajo intervjuji, so takšni in drugačni. Za tokratnega sem vsekakor zelo hvaležen. Prijetnejše kulise od spokojnega vrta kapucinskega samostana v Vipavskem Križu s čudovitim razgledom na Vipavsko dolino si skoraj ne bi mogel želeti. Četudi se je kraj intervjuja med pogovorom spremenil, saj so nas v starodavno samostansko knjižnico pregnale dežne kaplje. Kakorkoli, pred vami je obsežen pogovor – ravno prav resen in ravno prav sproščen – z novomašnikom, kapucinom bratom Ambrožem Brezovškom.
"Bog me hoče takšnega, kot sem"
''Odločitev za duhovništvo je rezultat daljšega prečiščevanja, ni bila hipna. Bližanje posvečenja in nove maše zame zato ne predstavlja tako hudega preloma. Prišel sem do spoznanja, da tega Božjega daru nisem vreden. Po svojih merilih nikoli ne bom pravi za to. Sem pa sprejel, da me Bog kliče in da lahko delujem po njegovi milosti. Bog je moj oče, ki me želi takega, kot sem, in da z vsemi pomanjkljivostmi delam za rast njegovega kraljestva,'' v poglobljenem pogovoru razlaga brat Ambrož.
Hvala, ker nas berete
ekipa Aleteie
Od lanske jeseni deluje v kapucinskem samostanu v Vipavskem Križu. Sicer prihaja iz Vojnika, otroštvo pa je preživel v Celju. "Celjana iz mene ni mogoče izkoreniniti," z nasmehom pove v odtenku izvornega dialekta.
S katerim vprašanjem smo ga najbolj spravili v smeh? Kako je, ko si kapucini v Vipavskam Križu pridejo navzkriž? Smejo v samostan na obisk priti tudi dame? Kateri svetniki so mu blizu? Na vse to in še več odgovori v videu.
Edinstveno – oče in sin diakona
Ima še pet bratov in sester. S tako veliko razliko v letih, da se je povsem spontano naučil previjati plenice. Družina je zelo povezana. "Negujemo odnose, slišimo se, čeprav dva brata živita v tujini. Starši so nam vcepili željo po povezanosti. Pomembna je tudi aktivno živeta vera, ki ni povezana le s tradicijo. Tudi očetovo služenje v stalnem diakonatu kaže na to, kakšno vlogo ima vera v naši družini," izpostavlja edinstveno situacijo, da sta – trenutno še – diakona tako oče kot sin. Da pojasnimo: oče Karli je stalni diakon, Ambrož pa je bil v diakona posvečen lani.
Tudi stric po mamini strani je duhovnik. Na njegovi novi maši je tedaj osemletni Ambrož v otroški preprostosti dejal, da se mu papež Janez Pavel II. smili in da bo papež postal on, ker ga pač nekdo mora zamenjati. V družini so tudi prijateljevali s številnimi duhovniki, a Ambroževa odločitev za duhovniški poklic je vendarle pomenila veliko presenečenje, celo šok, ko je povedal, da gre h kapucinom. "Potreboval sem kar nekaj minut, da sem jim dopovedal, da mislim resno." Mama je rekla: "Aha, h kapucinom greš na duhovne vaje. Ne? Potrebuješ oddih? Ne? Gotovo se šališ." Ko se je nejevera razblinila, je bil v isti sapi deležen popolne podpore bližnjih.
Glavna vloga v življenju
Svojevrsten klic v duhovništvo je zaslišal že v mladosti, a se mu je tedaj upiral. V njegovem življenju je bil vseskozi prisoten, a je igral nekakšno stransko vlogo. Primera dobi še večji smisel z dopolnilom, da je brat Ambrož dejansko želel postati filmski igralec in se je za to tudi izobraževal v tujini. A ravno v tistem obdobju je prečistil idejo in spoznal, da bo duhovništvo v njegovem življenju imelo glavno vlogo.
Vodilo, ki si ga lahko vzamemo za zgled
Pred Vipavskim Križem je bil v Ljubljani. Odnosi v samostanu so lahko zelo intenzivni. Brat Ambrož temu pravi tudi umiranje samemu sebi in svojim idejam: "Čemur nikdar ne prideš do konca. Če si lahko v nekem trenutku pomirjen, te lahko že v naslednjem trenutku nekaj vznemiri. Brate nam je dal Gospod, če jih sprejmemo z zavestjo, da jih je On postavil v moje življenje, kot mene v njihovega, se lahko zgodijo lepe stvari." Vodilo, ki bi si ga lahko za zgled vzeli tudi mi, ki ne živimo v samostanskih skupnostih …
Pomenljivo dodaja še: "Če z bratom ne živiš nenehno v 'bockanju', 'špikanju' in kazanju na pomanjkljivosti, ampak v tem, kar vsak je, se gradijo lepi odnosi. Pogled je treba vedno usmerjati k Drugemu in drugemu. Tega pa ego ne dopušča, a Bog je večji od tega. Pokorščina je v prečiščevanju namigov Svetega Duha. Pri nas ne gre za slepo pokorščino, ampak za dialogalno. Iskanje rešitev v pogovoru." Hvala za čas, brat Ambrož, in veliko blagoslova na vaši poti.
