Kaj lahko storite, če imate občutek, da ste manjvredni

Občutek nesposobnosti je pogostejši, kot si običajno priznamo. To je tista tiha misel, ki nam šepeta, da nismo dovolj dobri, pametni, privlačni ali uspešni in da nam nekaj manjka, da bi se počutili izpolnjene. 

Toda od kod izvira ta občutek? Kaj lahko storimo, da bi ga odpravili? To, da se ne počutimo dovolj dobro, velikokrat izvira iz vsebin, ki jih spremljamo ali nanje naletimo na družbenih omrežjih.

Psihologinja Brené Brown, znana po svojih raziskavah o ranljivosti in sramu, poudarja, da je občutek nezadostnosti globoko povezan s perfekcionizmom in samokritičnostjo. V svoji knjigi Darovi nepopolnosti pojasnjuje:

"Perfekcionizem ni isto kot prizadevanje za odličnost. Gre za uporabo dosežkov in produktivnosti kot načina za iskanje sprejetosti in ljubezni."

Zaradi te potrebe po zunanji potrditvi se lahko nenehno počutimo manjvredne, zlasti v svetu, kjer nas družbeni mediji izpostavljajo nerealnim standardom uspeha in sreče.

Obstaja več razlogov, zakaj se lahko počutimo manjvredne, na primer:

Nenehno primerjanje: V petdesetih letih preteklega stoletja je socialni psiholog Leon Festinger postavil teorijo socialnega primerjanja, ki trdi, da se nagibamo k ocenjevanju sebe tako, da se primerjamo z drugimi. V majhnih odmerkih je to lahko koristno, če pa se nenehno ponavlja, spodkopava našo samozavest.

Pretekle izkušnje: kritika iz otroštva, travmatične izkušnje ali toksični odnosi lahko pustijo čustvene brazgotine, ki spodbujajo ta kritični notranji glas.

Pretirana zahtevnost do sebe: Mnogi med nami smo odraščali v prepričanju, da smo vredni le, če smo uspešni in če dosežemo neke rezultate. Ta miselnost nas lahko motivira, a tudi čustveno izčrpa.

Morda ste že slišali, da smo sami sebi pogosto največji kritiki. Zato bi moral biti prvi korak k zavedanju tega ugotovitev, kako se pogovarjamo, kako gledamo nase in kako ravnamo s seboj. 

Kristin Neff, pionirska psihologinja na področju preučevanja sočutja do sebe, predlaga, da ta notranji dialog spremenimo v prijaznejšega. Ne gre za to, da ignoriramo napake, ki jih delamo, temveč da do sebe ravnamo z enakim razumevanjem, kot bi ga izkazali prijatelju.

"Samosočutje vključuje topel in razumevajoč odnos do sebe, ko trpimo, nam ne uspe ali se počutimo manjvredne," pravi Neff.

Vprašajte se: Kdo določa, kaj je dovolj dobro? Je to realističen ali vsiljen standard? Znova premislite o lastnih pričakovanjih in sprejmite dejstvo, da se osebna vrednost ne meri zgolj z uspešnostjo ali dosežki.

Da bi to dosegli, lahko v molitvi prosimo Boga za milost, da se vidimo tako, kot nas vidi On. Kaj je lepše kot pogled ljubečega Očeta, ki nas gleda z globoko ljubeznijo? Božje oči morajo biti naše pravo merilo.

Obiskovanje terapije vam lahko pomaga, da svoje misli postavite v perspektivo. Ko govorimo o svoji negotovosti, pogosto odkrijemo, da nismo sami in da se drugi počutijo enako.

Če ugotovite, da določeni profili na družbenih omrežjih, delovno okolje ali odnosi spodbujajo vaše občutke manjvrednosti, je v redu, da postavite meje. Vaše dobro počutje je na prvem mestu.

V svoj dnevnik ali zvezek si lahko zapišete vse talente, ki jih imate, in se pri tem ohrabrite z branjem prilike o talentih (Mt 25,14-30). Ta vam lahko pomaga prepoznati darove in talente, ki vam jih je dal Bog, in jih pomnožiti, namesto da bi jih zakopali iz strahu, da niste dovolj dobri. 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katarina Berden.