Sandi Morel je televizijski in radijski voditelj, ki je pred kamero izredno sproščen, nasmejan in razposajen. Gostje od njega ne odidejo brez presenečenja, ki jim ga pripravi. Kot izjemno poskočni član narodnozabavnega ansambla je kar dvajset let zabaval občinstvo. Presenetil nas je s trditvijo, da je zasebno precej drugačne narave.
Glede na vašo nagajivost in razposajenost, ki seva iz vas, ko ste za mikrofonom, predvidevam, da ravno "pridkani" in mirni tudi kot otrok niste bili. Imam prav?
Ne boste verjeli, ampak kot otrok sem bil zelo miren, zelo priden, zelo tih in nikoli nisem posebej izstopal na nobenem področju. (smeh)
V resnici sem precej introvertirana oseba, ki ima rada svoj mir, po službi se najraje odpravim v zavetje doma, kjer večer (sploh v teh poletnih mesecih) najraje preživim ob kozarcu hladne pijače na domačem vrtu. Mnogi so mi že omenili, da jih zasebno (oziroma za kamerami) presenetim s svojo mirnostjo.
Dolgo ste igrali bas kitaro v ansamblu Biseri. V videih na spletu mi padejo v oči vaše živopisane majice in klobuki.
V ansamblu Biseri sem bil od samega začetka (torej polnih 20 let). Spomnim se, da smo si za enega izmed priljubljenih festivalov narodnozabavne glasbe določili vsak svoj "zaščitni znak" – harmonikar metuljčka, kitarist kravato, meni pa je ostal klobuk.
Po tistem festivalu, kjer smo postali tudi absolutni zmagovalci, so gledalci pričakovali, da se bom na vseh nadaljnjih nastopih pojavljal s pokrivalom. Nabavil sem še veliko več klobukov, ki so se ujemali z večjim naborom oblačil. V svoji zbirki jih imam okrog 50.
Z Ano Mario Mitič se izmenjujeta v TV kvizu Besedolov. Bi rekli, da sta oba komunikacijsko precej na podobni ravni?
Uf, glede komunikacijskih vrlin pa je Ana Maria brez konkurence v vseslovenskem medijskem prostoru. (smeh)
Se v oddaji izmenično pojavljata zato, ker sicer tekmovalci ne bi prišli do besede? :)
Mnogi so naju to že vprašali. V resnici gre za licenčno oddajo, ki jo na BBC-ju poznamo pod imenom Letterbox, kar pomeni, da se moramo držati določenih zapisanih pravil, ki jih zahtevajo prvotni lastniki formata, in del pravil je tudi to, da posamično oddajo vodi en voditelj. To, da vsak teden vodi le eden od naju, je samo dodana vrednost in oddajo še dodatno popestri, saj ima vsak od naju svoj način vodenja in način razmišljanja.
Imate veliko izkušenj z vodenjem intervjujev. Kakšen je za vas dobro izveden intervju?
Zelo veliko je odvisno od karakterja posameznega voditelja. Moja prva lastnost, za katero se trudim, da bi jo še bolj izboljšal, je ta, da se gostje pri meni počutijo sproščeno. Zelo pomembno je, kako h gostu pristopite pred začetkom intervjuja, ko je mikrofon še ugasnjen (ali se rokujete ali se mu nasmehnete).
Ko sem bil še del ansambla, sem opazil, da veliko voditeljev zasedbo pozdravi izza računalnika, na drugem koncu studia, in se gostu ne posveti osebno. To ni dovolj.
Druga točka, pri kateri vztrajam, pa je, da želim od gosta izvedeti tisto, česar še ne vemo. Primer: Ko pride k meni glasbenik predstavit novo skladbo, ga prav gotovo ne bom vprašal, kdo so avtorji skladbe (z vsem spoštovanjem do avtorjev), niti ne o čem skladba govori. To so zadeve, ki se najpogosteje pojavljajo v intervjujih in poslušalec nima nič od tega (vse te informacije so dostopne na spletu ob objavi skladbe).
Zavrtel pa bom tudi do pet telefonskih številk znancev oz. prijateljev tega gosta in se pri njih pozanimal o zadevah, ki so javnosti še neznane (pazim na to, da ne posegam preveč v njegovo zasebno življenje). Prav to je tisto, zaradi česar gostje omenijo, da je bil intervju v moji oddaji drugačen. Pričakovana vprašanja pri meni ne "pijejo vode". (smeh)
Na radiu goste tudi presenečate. Katero presenečenje vam je dobro uspelo?
V oddaji VIP voditelj na Radiu Robin, s katero smo mimogrede pravkar zaključili, se je zvrstilo 75 znanih Slovencev. Da so presenečenja res uspela, je bilo skupno zavrtenih okrog 400 telefonskih številk.
Ko smo gostili skupino Joker Out, smo se povezali z njihovo oboževalko iz Španije, ki nam je bila za to nadvse hvaležna. Določene goste smo po nekaj letih združili z njihovimi prijatelji, saj je tempo življenja pri mnogih zares hiter in se ne srečujejo več tako pogosto, kot so se.
Večkrat pa se spomnim tudi letošnje jubilantke Nine Pušlar, ki jo je prek telefona pozdravil Mario Galunič. Prav v njegovi oddaji je Nina pred 20 leti postala zmagovalka Bitke talentov, ki jo je ponesla med zvezde. Odziv Nine na Mariove besede je bil zame absolutno nepričakovan. Od sreče je padla v jok in ostala brez besed. Po scenariju je bilo planirano še marsikaj, ampak smo morali zaradi solz nadaljevati z glasbo. (smeh)
Ste človek, ki tudi zasebno za prvi april rad "naheca" prijatelje? Imate morda kakšno dobro idejo?
Enkrat sem se našemil v grmovje in po ljubljanskih ulicah "strašil" mimoidoče. Pri tem je bilo zanimivo, da zaradi obsežnega kostuma nisem videl, kaj se dogaja v okolici, zato so mi snemalci preko slušalke dajali znak, kdaj se naj premaknem in presenetim mimoidočega (opozarjali so me tudi, kdaj naj mirujem, če je bil pešec starejših let).
Zanimiva je bila tudi potegavščina z brivnikom, ki je samo oddajal zvok, ne pa tudi zares bril. Pomislite, kakšen mora biti občutek, ko se vam nekdo za hrbtom s takšnim zvočnim brivnikom zapelje po lasišču. (smeh)
Na katero svojo lastnost niste najbolj ponosni in bi se radi potrudili, da jo izboljšate?
Moja slabost je morda obsedenost s čistočo, kar zna biti za okolico precej naporno, predvsem doma. Prijatelji me vedno vprašajo, česa se lahko dotaknejo v stanovanju. (smeh) Dejansko sem v izzivu za potrebe radia obiskal hipnoterapevtko, ki me je skozi hipnozo želela prepričati, da avtomobila ni potrebno prati dvakrat na teden. No, moram priznati, da ji je mogoče uspelo, ker ga po novem perem samo še enkrat tedensko. Sesanje in čiščenje stanovanja pa še naprej ostaja moje sproščanje večkrat na teden. (smeh)
Bi se lahko vsakodnevno srečevali s kupom negativnih in obremenjujočih novic kot voditelj informativne oddaje?
V tem se ne vidim, pa ne zaradi negativnih novic, ki jih je vsak dan zares veliko, ampak zaradi same narave dela. Nekako se ne bi znašel v iskanju vseh koruptivnih dejanj naših politikov. Moram pa priznati, da so nekateri novinarji pri tem zelo spretni in jim moramo biti hvaležni, da uspejo odkriti umazane posle.
Kako se zasebno soočate s težjimi trenutki oz. negativnim ozračjem, ki pogosto zavlada v družbi?
Za vsako stvar imam svoje mnenje, ozračje pa skušam (vsaj v moji okolici) spremeniti v pozitivno in kakšno negativno informacijo obrniti na "štos".
Z Aleteio sodeluje tudi župnik Martin Golob, ki ste ga intervjuvali. S čim vas je navdušil?
Intervjuval sem ga v času, ko ga je javnost šele začela spoznavati. Takrat mi je omenil, da sem šele drugi voditelj, ki ga gostim v radijskem etru. Z njim sem bil zelo zadovoljen, saj je javnosti predstavil vlogo župnika v drugi, še neznani luči, s sporočilom vsi smo samo ljudje. Imam občutek, da se je veliko mladih zaradi njega in njegove pojave odločilo za študij teologije.
Obstaja še kakšen gost, od katerega ste se naučili česa navdihujočega?
Od vsakega je bilo nekaj. Spoznal sem predvsem to, da ni vse zlato, kar se sveti. V zakulisju zna biti življenje javne osebe zelo naporno in niti malo zavidljivo. Živimo torej svoje življenje in si ga obogatimo s stvarmi, ki nas delajo srečne.
