Mama štirih otrok, ki je hobije spremenila v službo

Maja Štefančič Hribar je žena, mama, podjetnica, ustvarjalka, učiteljica in predavateljica, poznana tudi kot "kvačkarska influencerka". Poročena je z Miho in imata štiri otroke, stare od dve do 10 let.  

Pred skoraj desetimi leti se je podala na samostojno podjetniško pot. Je lastnica spletne trgovine s pripomočki za kvačkanje in klekljanje Huda volna, poleg tega pa šiva in ustvarja unikate pod imenom Kostevka in tako na poseben način ostaja povezana s Kostelom, od koder izvorno prihaja. Prav kmalu bosta z možem začela pisati še eno novo poglavje, in sicer z oddajanjem počitniške hiše Hiška na skalci.

Pravi, da prosti čas zanjo skorajda ne obstaja. "Svoje hobije sem spremenila v svoje delo in se mi prosti čas močno prepleta s poslovnim časom. Ko kvačkam, šivam, ko poučujem druge, ko organiziram počitniške urice za otroke, je to zame hkrati hobi in hkrati služba. Ko pa res odklopim vse te dejavnosti, grem zelo rada na sprehod s prijateljico, preberem knjigo ali zvečer z možem poklepetam na kavču." Razveseljujejo jo preproste stvari, kot je "pogled na sončni zahod, zalivanje vrta zgodaj zjutraj, pospravljena dnevna soba (kar se bolj redko zgodi), umirjen večer, objemček katerega od otrok, poljubček pred spanjem".

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Najbrž bom na idealen začetek dneva čakala še nekaj let. Naš najmlajši član Amadej zjutraj vstaja med peto in šesto uro, tako da sva mož ali jaz prisiljena vstati z njim. Ko bodo otroci malo zrasli, pa bi bil idealen začetek dneva takšen, da lahko z možem spiva malo dlje, oni pa nama v posteljo prinesejo kavo in v kuhinji pripravijo še zajtrk.

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
Danes bom zmogla! :)

3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
Ker se tudi sama veliko bolje počutim, če sem urejena – pa tudi če gre za manikuro, pedikuro ali unikatno obleko, ki jo nosim ves dan.

4. Materinstvo je najlepša vloga, ker …?
Ker prejmeš toliko ljubezni, ki je nikoli nisi pričakoval. Ker je trud povrnjen in ker te male dušice vse vračajo s svojimi objemi, poljubi, majhnimi pozornostmi … Je tudi ena izmed najtežjih vlog in vedno bolj ugotavljam, da je materinstvo za vse nas ogromna preizkušanja. In velika priložnost, da spoznamo sami sebe, svoje meje, svoje šibkosti.

5. Kako se ob vseh obveznostih, otrocih in vsesplošnemu pomanjkanju časa posvetite svojemu možu?
Ob vseh službenih, gospodinjskih in družinskih obveznostih je ravno mož tisti, ki velikokrat ne pride na vrsto – včasih enostavno zmanjka ur v dnevu. Že 11 let sva člana zakonske skupine in če sicer ne uspeva, greva vsak mesec na srečanje zakonske skupine, ob tem si vsak mesec organizirava tudi zmenek. Zakonska skupina in teme, ki jih tam načnemo, so za naju zelo pomembni.

Včasih si zjutraj, ko odpeljeva otroke v šolo in vrtec, vzameva pol ure za naju, da v miru pojeva zajtrk, popijeva kavo in se pogovoriva o stvareh, ki sicer ne pridejo na spored. Ali pa si ogledava kakšno oddajo o opremljanju hiš in snujeva ideje za vse najine aktualne in bodoče projekte – naša družinska hiša, hiška za tečaje in ustvarjanje, ki jo je uredil in prenovil pred meseci, pa hiška, ki jo bova pričela oddajati … Tem in projektov nama nikoli ne zmanjka.

6. Kdo vas je navdušil nad ročnimi deli in ustvarjanjem nasploh in kaj vas je spodbudilo, da svoje znanje predajate naprej, tudi prek brezplačnih videovsebin? 
Odkar se poznam, sem ustvarjala – že v osnovni in predvsem v srednji šoli sem ustvarjala nakit, šivala, klekljala. Potem sem se sicer vpisala na Filozofsko fakulteto in dokončala magisterij iz prevajalstva, ampak ustvarjanje je vedno bilo del mojega življenja. Pred 11–12 leti sem še mislila, da bom prevajalka, potem pa sta me življenje in ljubezen do ustvarjanja pripeljali do mojega podjetja, moje Hude volne, ki je nastala popolnoma naključno, brez načrtov.

Počasi, tekom let, sem gradila to naše mini podjetje  in se trudila na različne načine. Že takoj v začetku sem organizirala akcijo zbiranja kapic za otroke na Pediatrični kliniki. Ko sva se z možen preselila na Krko, kjer zdaj živimo, sem pričela s tečaji kvačkanja in imela vedno več tečajnic – trenutno imam kar pet skupin tečajnic, ki vse leto redno hodijo k meni na tečaje kvačkanja, ter kar veliko enkratnih delavnic. V osnovni šoli pri nas na Krki imam vsak teden tečaje kvačkanja, tečaj obiskuje kar 20 otrok, med poletnimi počitnicami pa organiziram celodnevne počitniške delavnice.

Po rojstvu tretjega otroka, ki je kot dojenček res veliko spal, sem dobila navdih, da bi svoje znanje tudi brezplačno delila naprej – svoj You Tube kanal Huda volna sem še povečala in sproti dodajala raznorazne filmčke za učenje kvačkanja. Ljudje so takšnih vsebin zelo veseli in hvaležni, da se lahko brezplačno česa naučijo, sama pa dobim od njih res dobre povratne informacije.

Hkrati ste organizirali že več dobrodelnih ustvarjalnih akcij in k njim spodbujate ustvarjalke iz vse Slovenije. Kaj vas žene k temu, kakšni so odzivi? Je v načrtu že kakšna nova akcija? 😊
Ena izmed večjih dobrodelnih akcij so bili Rokavčki pomagavčki, ki sem se je domislila oktobra 2020 – ko se je Slovenija v času koronavirusa jeseni ponovno zaprla, sem pomislila: tole bo še trajalo, nekaj moram dati ljudem, da se bodo zamotili. Tako sem posnela navodila in objavila razpis za izdelavo rokavčkov pomagavčkov za bolnike z demenco. Kuverte so kar deževale, odziv je bil res neverjeten, jaz pa sem rokavčke potem delila naprej v domove za starejše, kjer so jih zaposleni dali varovancem.

Pred tremi leti pa sem na pobudo ge. Urške, zdravnice porodničarke  iz Porodnišnice Trbovlje, organizirala akcijo Tople kapice za novorojenčke, ki se je razširila na vse porodnišnice po Sloveniji. Za novorojenčke kvačkamo tople kapice, ki jih dojenčkom nadenejo na glavo takoj po rojstvu, da ohranjajo primerno telesno temperaturo. Tudi ta akcija je naletela na izjemen odziv in kmalu prešla moje zmožnosti, tako da sem se malo umaknila in zbiranje ter dostavljanje kapic prepustila prostovoljkam – zdaj ustvarjalke pošljejo ali prinesejo kapice na naslov prostovoljk, te pa jih dostavijo v bližnje porodnišnice. Sistem deluje super, naslove imam objavljene na svoji spletni strani, če bi kdo želel sodelovati.

Trenutno ne načrtujem novih akcij, najprej moram malo "zadihati", da se sprosti kakšna ura v dnevu.

7. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni, in kaj ste se iz nje naučili?
Ko pogledam nazaj, je bilo za naju z možem največja preizkušnja "korona obdobje", ko je bilo res noro. Trije majhni otroci v starosti od pol leta do štirih let, mož je imel redno službo od doma, pri meni pa je število naročil v moji spletni trgovini poletelo v nebo.

Prav spomnim se: ob petih sva vstala, on je šel delat, jaz kuhat, ob osmih sva se zamenjala, da sem jaz odgovorila na vse klice in obdelala naročila, on je bil z otroki. Po kosilu sva se zamenjala, popoldne je delal, zvečer po uspavanju pa sva vsak večer vsaj do enajstih ali polnoči pakirala naročila. In tako je bilo več mesecev, brez dodatne pomoči, brez varstva za otroke.

Ampak nama je uspelo in to je bila za naju najbrž največja lekcija: če stopiva skupaj, če sodelujeva, če drug drugemu pomagava in se trudiva drug drugemu olajšati situacijo, bo šlo.

8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Prva, ki mi zdaj pride na misel, in si jo večkrat ponovim: Vse zmorem v Njem, ki mi daje moč.

Ko sem slabe volje, si običajno predvajam kakšno pesem, ki mi je še posebej ljuba – obožujem npr. Eda Sheerana in sporočila njegovih pesmi.

9. S čim, kje, kako se duhovno napolnite?
Zelo radi si vzamemo čas za kakšen duhovni vikend oddih – v preteklem letu smo bili družinsko dvakrat v Veržeju, letos načrtujemo družinske duhovne vaje v Želimljah, kjer sva se z možem pred 20 leti spoznala na duhovnih vajah. :)

Čakam, da pride čas, da grem kdaj tudi sama na kakšne duhovne vaje zase. Glede na trenutno situacijo pa me duhovno napolni že tudi dvourni sprehod in pogovor z enako mislečo prijateljico, ki me vedno dvigne in olajša dan.

10. Biti ženska je lepo, ker …?
Ker imamo ženske v sebi takšno moč, da je kar neverjetna. Ker imamo svoje roke vedno polne in zasedene – z otroki, vzgojo, kuhanjem, pospravljanjem, obveznostmi in še marsičem, pa nam vseeno vse to uspe in kar grizemo in delamo in gremo dalje. Ker imamo ženske eno prav posebno energijo – to velikokrat tudi občutimo in se o tem pogovarjamo na tečajih kvačkanja, kjer smo večinoma same ženske. Ta naša ženska energija, ta ustvarjalnost, to je res nekaj posebnega. :)

Hvaležna sem, da imam to možnost in sposobnost, da ženske na svojih tečajih združujem, ker to res potrebujemo. Da se slišimo, vidimo, družimo, skupaj kaj pojamramo, se smejemo, skupaj ustvarjamo z rokami. In potem je vse veliko lažje. :)

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.