4 priljubljeni svetniki, ki so osebno poznali papeža Leona XIII.

Z izvolitvijo papeža Leona XIV. bolje spoznavamo tudi njegovega predhodnika papeža Leona XIII., ki je Katoliško cerkev vodil v letih med 1878 in 1903.

Papež Leon XIII. sicer ni bil razglašen za svetnika, bil pa je v stiku s številnimi svetniki, ki so v zadnjem obdobju Katoliške cerkve postali izjemno priljubljeni.

Papež Leon XIII. je živel v zelo plodnem času za Katoliško cerkev, ko je Sveti Duh navdihoval številne može in žene, da so z vsem svojim bitjem sledili Jezusu Kristusu.

Izbrali smo štiri svetnike, ki so sodelovali s papežem Leonom XIII. in so potrebovali njegovo potrditev, da so lahko nadaljevali svoje življenjsko poslanstvo.

Sv. Terezija je kot otrok želela vstopiti v karmeličanski samostan, vendar je bila premlada. Vztrajala je, naj ji dovolijo vstopiti v Karmel, vendar je krajevna predstojnica njeno prošnjo zavrnila.

Zgodilo pa se je, da se je njena družina odpravila na romanje v Rim in imela posebno avdienco pri papežu Leonu XIII.

Ko je prišla na vrsto, da ga pozdravi, je vzkliknila: "Sveti oče, v čast vašemu jubileju mi dovolite, da pri 15 letih vstopim v Karmel!"

Papež Leon je odgovoril: "Le pojdi, le pojdi …Vstopila boš, če je takšna Božja volja!"

To srečanje ji je pomagalo utreti pot za morebitni vstop v Karmel.

Kmalu po izvolitvi papeža Leona XIII. na papeški položaj so mu predstavili duhovnika Janeza Henrika Newmana. Po navedbah spletne strani The Oratories of England je "papež Leon občudoval Newmanovo odločno pravovernost in ga je leta 1879 imenoval za kardinala. Vest, da bo postal kardinal, je pomenila dokončno potrditev njegove pravovernosti in zvestobe Katoliški cerkvi."

Newman je eden od kardinalov v sedanji in pretekli cerkveni zgodovini, ki ni prejel škofovskega posvečenja. Ko je bil imenovan za kardinala, je izrecno zaprosil, da ne bi bil posvečen v škofa, prosil pa je tudi, naj mu dovolijo ostati v Birminghamu. Obema prošnjama je bilo ugodeno in kot kardinal je še naprej živel v Birminghamskem oratoriju, kjer je nadaljeval s pisanjem.

Leta 1880 je mati Cabrini ustanovila Inštitut misijonskih sester Presvetega srca Jezusovega. Želela je postati misijonarka, zato se je po nasvet obrnila na papeža Leona XIII.

Na spletni strani njenega reda je zapisano: "S sestrami je želela postati misijonarka na Kitajskem; obiskala je Rim, da bi jih papež Leon XIII. sprejel v avdienco. Papež je Frančiški dejal, naj 'ne gre na Vzhod, pač pa na Zahod', v New York in ne na Kitajsko, kot je pričakovala. Pomagala naj bi tisočim italijanskim priseljencem, ki so že bili v Združenih državah Amerike."

Sv. Janez Bosko je bil odvisen od papeževe podpore za svoje različne apostolate, zato je ob izvolitvi papeža Leona XIII. imel priložnost, da zaprosi za zasebno avdienco.

Na salezijanski spletni strani pojasnjujejo: "Sv. Janez Bosko je imel prvo zasebno avdienco pri Leonu XIII. 16. marca 1878; papež je privolil, da postane prvi salezijanski sodelavec. Do svetnika je bil vedno izjemno prijazen, kar je bilo nekoliko neobičajno za papeža, ki je bil precej resen in zadržan."

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.