Janko je odraščal v Zagorju ob Savi, prihaja iz družine s šestimi otroki. "Nismo si izkazovali veliko čustev," obuja spomine na otroštvo. Med odraščanjem se je soočal z vedno večjo socialno anksioznostjo in že pri 13 letih začel iskati uteho v alkoholu. "Potem se je to sprevrglo še v različne droge. Bil sem odvisen od heroina."
Ko se je poročil in dobil otroke, je odvisnost od heroina uspešno premagal. Pretirano pitje alkohola pa ga je spremljalo še naprej. Še huje je postalo, ko se je v njegovi primarni družini zgodila huda nesreča. "Tisto me je še bolj sesulo. Pil sem veliko več."
Njegovo življenje je krojil alkohol
Padal je vse globlje, kar ni vplivalo le nanj, ampak tudi na življenje njegove družine. Pred dvema letoma je žena zahtevala ločitev, kar ga je še bolj potolklo. "Pil sem na polno, razmišljal sem tudi že o samomoru."
Že odrasla otroka sta ga nato nagovorila, naj se gre zdravit v psihiatrično bolnišnico v Idrijo. Priznava, da odločitev za zdravljenje ni bila preprosta in je bilo potrebnega veliko poguma.
"Kar se tiče heroina, sem pred leti zelo hitro spoznal, da sem odvisen. Glede alkohola pa sem bil zelo dolgo prepričan, da vendar pijejo vsi in da nimam problemov. Nekaj povsem normalnega se mi je zdelo, da sem ob vsaki priložnosti naročil pivo. Šele ko sem prišel v bolnišnico, sem spoznal, da imam resne težave."
Program Vrtnica in nova priložnost
Sklenil je, da so trije meseci bolnišničnega zdravljenja zanj premalo. "Socialno delavko sem vprašal, ali obstaja kakšna komuna, kamor bi šel za dlje časa. Predlagala mi je program Vrtnica." Šel je na ogled in se nazadnje odločil, da se vključi v program.
"Ob prihodu v skupnost se mi je bilo zaradi socialne anksioznosti zelo težko vključiti v družbo in se pogovarjati. S pomočjo skupinskih in individualnih pogovorov sem to premagal in sedaj nimam več teh težav. Pri tem mi je zelo veliko pomagala glasba, ki jo zelo rad poslušam. Ob tem se sprostim. Začel sem se tudi malo zanimati za duhovnost."
Odkar se je odločil za zdravljenje, ne čuti več potrebe, da bi posegel po alkoholu. "Trenutno me nič ne mika. Nič mi ne manjka. Ne vem pa, kako bo naprej. Upam, da bo šlo."
Želje za prihodnost
Njegova želja za prihodnost je, da bi končal štiriletno turistično šolo, ki je pred leti ni dokončal, si poiskal službo in stanovanje. "Z otrokoma imam redne stike, dobro se razumemo. Enako je s sestrami in brati. Edino, kar sem izgubil, je žena. Trenutno komunicirava samo glede nujnih zadev, v sebi ima še veliko zamer in jeze."
Sam se je s svojo preteklostjo sprijaznil. "Tak sem bil in to sem predelal s pomočjo terapevta. Zavedam se, da sem bil za ločitev v veliki meri kriv jaz," iskreno pove.
Janko, ki je še vedno v procesu zdravljenja, vsem, ki bi se radi rešili pasti alkoholizma, sporoča: "Vredno je biti trezen. Sam pri sebi vidim, da se bolje počutim, tako psihično kot fizično. Prvo obdobje zdravljenja je bilo težko. Ko to prestaneš, je vse lažje. Potrebuješ precej poguma in podpore bližnjih, da zmoreš začeti."
