separateurCreated with Sketch.

Nekaj spoznanj ob tragični smrti mladega nogometaša

Diogo Jota RIP

Liverpool's Portuguese striker #20 Diogo Jota celebrates scoring the team's third goal during the English Premier League football match between Fulham and Liverpool at Craven Cottage in London on April 21, 2024.

whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Cerith Gardiner - objavljeno 04/07/25
whatsappfacebooktwitter-xemailnative
"Tudi kratko življenje ima v Božjih očeh večno vrednost"

Prav gotovo ste že zasledili tragično vest o smrti 28-letnega nogometnega zvezdnika Liverpoola in člana portugalske reprezentance Dioga Jote in njegovega mlajšega brata Andréja. Življenje sta izgubila v prometni nesreči.

Le malo prej, 22. junija, se je Diogo poročil s svojo ljubeznijo iz otroštva, Rute Cardoso. Med cerkveno slovesnostjo sta bila obkrožena s svojimi tremi otroki in ostalimi bližnjimi. Kar naj bi zaznamovalo nov začetek, se je zdaj spremenilo v tragično slovo in prošnjo k molitvi.

Oba brata sta bila zelo talentirana igralca. Diogo je lani v dresu portugalske reprezentance tudi nastopil proti Sloveniji. Mnogi se spominjajo njegove odprtosti srca – njegove vere, očarljivosti in predanosti družini. Pred tekmami pa se je pogosto pokrižal.

Njegova katoliška vzgoja in nedavna poroka nas opominjata na krhkost življenja in milosti, ki jih prejmemo, ko se podarimo drugemu.

Bolečina ob izgubi mladih

Ko umre mlad človek, še posebej nekdo, ki je znan javnosti, nas to globoko pretrese. Prisili nas, da se soočimo s tem, čemur se pogosto izogibamo: da je življenje krhko, nepredvidljivo in kratko. Svet od mladih pričakuje, da bodo živeli, se spreminjali in razvijali. Ko nam je ta prihodnost nenadoma odvzeta, ostane tišina, ki je tako glasna, da odmeva v naših srcih.

In ko je oseba slavna, občudovana, celo oboževana med milijoni navijačev, ta žalost dobi skupnostno obliko. Morda Dioga ali Andréja nismo poznali osebno, toda v njuni mladosti in žaru smo lahko uzrli nekaj svojega – svoje otroke, brate in sestre, svoje upanje. Njuna izguba ni le tragična; zdi se nam napačna. Nenaravna. Pa vendar nas pritegne k molitvi, k premisleku, drug k drugemu.

Vendar se kot verniki ne zatekamo le k žalosti, ampak tudi k upanju. Upanju, da smrt ne pomeni konca. Upanju, da neskončno usmiljeni Bog sprejme mlade v svoje naročje.

Vera kljub tragediji

Diogova nedavna poroka v Cerkvi, veselje, ki ga je delil v svoji družini, in ljubezen, ki so jo izžarevali navijači in soigralci, kažejo na življenje, ki je bilo sicer kratko, a polno Božje navzočnosti. Kot katoličani verjamemo, da takšno življenje – dano, živeto in vrnjeno Bogu – ni nikoli brez pomena.

Sveti Janez Pavel II. je nekoč zapisal:

Tudi kratko življenje ima v Božjih očeh večno vrednost.

Ta resnica je lahko zdaj naše sidro.

Molitev za tragično preminula mlada nogometaša

Gospodar življenja in usmiljenja,
Dioga in Andréja si ustvaril v ljubezni
in ju zdaj poklical k sebi.
Sprejmi ju v svoj večni objem.

Naj njuni duši najdeta počitek v tvojem miru
in tvoja luč zasije v srcih tistih, ki sta jih zapustila.
Tolaži tiste, ki žalujejo:
ženo Rute, otroke, družino in prijatelje
ter milijone, ki so v šoku.

Pomagaj se nam spomniti, da se v tvojem Sinu Jezusu
življenje ne konča, ampak se preobrazi.
Molimo za vse mlade, ki nenadoma umrejo,
še posebej za tiste, katerih življenja so se, tako kot Diogovo, dotaknila mnogih.
Naj njihovi spomini navdihujejo ljubezen, enotnost in obnovljeno vero
v Tvojo obljubo večnega življenja.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.

E-novice

Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.

Tags: