Kako sodelovati na cerkveni poroki, če ne hodite k maši

Prejeli ste vabilo na cerkveno poroko – iskrene čestitke! Četudi niste reden obiskovalec bogoslužij v domači župniji, naj vas nič ne skrbi. Poročna maša je nekaj čudovitega: to je globoko pomenljiv obred, pogosto ganljivo tradicionalen … in seveda tudi duhoven (med drugim bo treba v cerkvi klečati). Da vam v cerkvenih klopeh ne bo neprijetno in da boste uživali v poročnem slavju, vam predstavljamo deset lahkotnih nasvetov, s pomočjo katerih se kot svat morda prikupite celo duhovniku! ;)

V cerkev se odpravite malce pred začetkom obreda. Tako boste imeli dovolj časa, da se v miru usedete, morda vzamete v roke pesmarico in se pripravite na bogoslužje. Cerkvene poroke se običajno sklepajo med sveto mašo, kar pomeni, da boste morali tudi klečati – lažje boste sledili obredu, če boste udobno nameščeni. (Nasvet: če zamujate, je bolje, da pridete pet minut pozneje kot nikoli, toda pravočasen prihod je Bogu – in drugim svatom – dosti bolj po volji!)

Cerkvene poroke se običajno dogajajo v cerkvi, zato se oblecite praznično: zadoščala bo preprosta obleka ali eleganten suknjič s hlačami, ramena in kolena naj bodo pokrita. Izogibajte se beli barvi (to prihranite za nevesto!). Vedno je dobrodošlo tudi kakšno ogrinjalo ali ruta, če je v cerkvi morda hladno.

In ne pozabite: lepo se oblecite, toda tisti dan naj žarita mladoporočenca. Seveda bleščice niso prepovedane, ni pa najbolj priporočljivo, da bi zasenčili nevesto.

Spodobi se in pravično je, da so telefoni med obredom ugasnjeni. Fotografiranje med mašo prepustite uradnim fotografom, šepetanje ali celo klepetanje nista zaželjena. Če ne gre drugače, si mašo predstavljajte kot klasični koncert: pozorno poslušajte, v tem primeru tudi kaj zmolite, in namesto brskanja po spletu preprosto uživajte v trenutku. (Kar boste zamudili na družbenih omrežjih, lahko nadoknadite na poročnem slavju …)

Cerkvena poroka torej običajno vključuje poročno mašo. Pozorno spremljajte dogajanje: gostje na začetku obreda v klopeh stojijo, da pričakajo nevesto, med molitvami pa klečijo ali stojijo. Če med evharistično molitvijo vsi pokleknejo, kar brez skrbi – to je tradicionalno, vendar ni obvezno. Skratka, stojte, ko vas prosijo, sedite, ko vas prosijo, in ravnajte tako, kot ravnajo drugi.

Če poročni obred vključuje sveto mašo, bosta kruh in vino postala evharistija. Obhajilo lahko prejmejo le dejavni katoličani, ki redno prejemajo tudi zakrament svete spovedi; če niste katoličani (ali če vaša duša trenutno ni v stanju za prejem obhajila), lahko kljub temu pristopite k duhovniku in prejmete blagoslov – ob tem prekrižajte roke na prsih, imejte sklonjeno glavo in sledite vrsti.

Če ne boste pristopili k duhovniku, spoštljivo ostanite v svoji klopi. Mnogi svatje v tišini molijo ali preprosto opazujejo dogajanje. Naj bodo vaša tiha molitev ali dobre misli duhovno poročno darilo za mladoporočenca.

Pred obhajilom duhovnik zbrano občestvo povabi, naj si podelijo pozdrav miru – običajno gre za stisk roke, ob tem pa izrečete besede: "Mir z vami." Sodelujte brez strahu! Nasmehnite se in vzpostavite očesni stik; to je drobno, toda pomenljivo dejanje občestvenosti.

Na cerkveni poroki, torej med sveto mašo, se običajno tudi skupaj prepeva in moli. Naj vas ne skrbi, če pesmi ne poznate – pri drugi kitici boste morda že zmogli zamrmrati melodijo. Ljudsko petje nekoliko spominja na karaoke – v Božjo čast. Pridružite se tudi molitvi očenaša, če se je še spomnite iz svojih veroučnih let.

Morda boste priča obredu, ko bo duhovnik mladoporočenca poškropil z blagoslovljeno vodo. Ko boste šli mimo kropilnika z blagoslovljeno vodo ob vhodu v cerkev, pomočite prst in naredite znamenje križa – to bo blagoslov za vas in za mladoporočenca. Tiho sodelujte v teh svetih podrobnostih; to so drobni opomniki vere, ki so del poročnega obreda.

Katoliški pari imajo radi praktična darila, prav posebej pomenljiva pa so tista, ki jih navdihuje vera. Priporočamo okrasni rožni venec, čudovito razpelo ali morda dar za župnijo mladoporočencev v njunem imenu. Če ne gre drugače, jima vsaj v voščilu zaželite Božjega blagoslova. (Tudi kuharska knjiga za dva ne bo odveč: morda se bosta kuhe lotila skupaj, pred jedjo pa bosta seveda nekaj zmolila.)

Po maši mladoporočencema iskreno čestitajte – nasmeh in "Bog vaju blagoslovi!" bo povsem zadoščalo. Nato se odpravite na svatbo in uživajte! Plešite, kot da vas nihče ne opazuje (ker vas dejansko nihče ne opazuje), privoščite si poročno torto in ne pozabite: cerkvena poroka se konča s svatbo. Vaša naloga je, da spoštljivo sodelujete pri cerkvenem obredu, nato pa poskrbite za zabavo na svatbi – in zmolite kaj za mladoporočenca!

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.