Ko je Vatikan oznanil, da bosta bl. Carlo Acutis in Pier Giorgio Frassati za svetnika razglašena 7. septembra 2025, se je zdelo, da to ni zgolj odločitev o novi časovnici. Po prvotnih načrtih naj bi bila oba kanonizirana že prej, toda zdi se, da je premik datuma – po smrti papeža Frančiška – s seboj prinesel božansko spodbudo, sveto naključje, ki je bilo v celoti usklajeno z življenji neštetih najstnikov in mladih po vsem svetu.
Nahrbtniki, knjige in blaženost
September je mesec prehoda. Poletje se počasi poslavlja in daje prostor ošiljenim svinčnikom, vrečkam z malico in novim začetkom. Za učence je to čas, ki ga zaznamujejo pričakovanje, tesnoba in upanje. To je čas v letu, ko najstniki in mladi potrebujejo malce dodatne pomoči – duhovne spremljevalce, ki razumejo breme šolskih obveznosti, vprašanj glede lastne istovetnosti, družbeni pritisk in potrebo po pristnem življenjskem smislu.
In tu nastopita Carlo in Pier Giorgio …
Dva mladeniča, iz povsem različnih generacij, ki sta živela povsem običajno življenje, preoblikovala pa ju je izjemna ljubezen do Kristusa. Carlo, najstnik iz sodobne Italije, ki je moč interneta izkoristil za evangelizacijo, in Pier Giorgio, ljubitelj gora in ubogih, ki je izžareval veselje, čeprav je svojo kratko pot prehodil v trpljenju. Oba sta bila globoko v cvetu mladosti in nikoli nista presegla tega življenjskega obdobja. Oba sta vedela, kaj pomeni živeti sredi vrstnikov, tehnologije, pričakovanj – in se nad vse to dvigniti z veseljem, ponižnostjo in vero.
Kanonizacija teh svetnikov v času, ko se bodo spet odprla šolska vrata, na nek način pomeni, da bosta poslana kot duhovna pomočnika v novo šolsko leto. Kakšen dar!
Čas oblikovanja – intelektualnega in duhovnega
V prvih dneh šolskega leta ne gre le za sveže učne načrte in nove zvezke. To je tudi čas vnovičnega osebnega "umerjanja". Po poletni svobodi morajo učenci znova odkriti zbranost, disciplino in vizijo. V naglici rutine in rokov se vera zlahka znajde na obrobju.
Toda svetniki, kot sta Carlo in Pier Giorgio, nam kažejo, da svetosti ne najdemo zunaj teh stvari – najdemo jo prav sredi njih. Carlo je poleg šolskega dela in videoiger vedno našel čas za vsakdanjo sveto mašo in evharistično češčenje. Pier Giorgio je študij inženirstva usklajeval s služenjem ubogim ter z nalezljivim smehom med prijatelji.
Njuna kanonizacija v letošnjem septembru je sveti opomnik, da svetost ni le dosegljiva, pač pa tudi povsem dostopna – tudi (in predvsem) v učilnicah, študentskih menzah in na hodnikih študentskih domov.
Sezona duhovne žetve
September naše misli že usmeri v dneve, ko se jesen prevesi v advent. To je letni čas, ki ga povezujemo z žetvijo – pobiranjem sadov dela, zrelosti in rasti. To je čas, ko se učenci počasi umirijo v ritme, ki oblikujejo preostanek leta.
Kanonizacija Carla in Pier Giorgia zdaj mlade vabi, naj o svojem življenju premišljujejo kot o rodovitnih tleh za milost, ki so pripravljena prinesti pridelek prijaznosti, poguma in tihega junaštva. To je močno sporočilo: ni treba čakati, da postaneš starejši, modrejši ali "popolnejši", da bi postal svetnik. Začneš lahko že danes – pri 15, 20 ali v katerikoli drugi starosti.
Zgleda za sodobno misijonarstvo
Ne pozabimo, da sta oba mladeniča vsak na svoj način misijonarja – Carlo v digitalnem svetu, Pier Giorgio pa v telesnem. Njuni življenji današnje mlade opominjata, da evangelizacija ni omejena na prižnice ali misijonska potovanja. Lahko se dogaja v objavah na Instagramu, v skupinskih klepetalnicah, na pohodniških poteh ali med vožnjo z javnim prometom.
Ko se bodo mladi septembra letos vračali v ritem akademskega in družabnega življenja, bosta ta dva svetnika prišla ob pravem času – ne kot oddaljena sveta lika, ampak kot brata, ki razumeta njihovo področje in skupaj z njimi stopata po njihovi poti.
Odlična nebeška časovnica
Na koncu se zdi, da je to delo Božje previdnosti. Čeprav je časovnico razburkala smrt papeža Frančiška, si človek ne more kaj, da ne bi imel občutka, kako je bil 7. september v nebesih izbran že davno prej. Bog je zagotovo vedel, da bodo mladi v tem posebnem obdobju – novih začetkov, zaskrbljenih src in upanja polnih sanj – najbolj potrebovali opomnik o tem, kdo so in kaj lahko postanejo.
Bl. Carlo Acutis in Pier Giorgio Frassati, ki bosta kmalu razglašena za svetnika, nista le darilo za Cerkev. Sta darilo za celotno generacijo. In kdaj bi bil boljši čas za odpiranje teh darov kakor v septembru – ko se mora svet spomniti, da mladost ni čakalnica za svetost, temveč rodovitna zemlja za svetništvo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
