Kaj ženske sporočamo s kopalkami, ki več razkrivajo kot zakrivajo

Obisk običajne plaže se zadnja leta zdi skorajda kot obisk nudistične plaže oziroma do tega zelo malo manjka. Kaj se dogaja z modeli ženskih kopalk in z razgaljanjem teles? Zavedam se, da je tema občutljiva in da se obnjo lahko marsikdo spotakne. A kot ženska v štiridesetih, ki je rada sodobna in urejena, hkrati pa mora tudi s svojima najstniškima hčerama načenjati te teme, čutim, da o tem lahko napišem nekaj vrstic.

Že kar nekaj let opazujem na plaži modele kopalk, po katerih posegajo ženske. Opazila sem, da je trend zadnjih let izrazito nespoštljiv do ženskega telesa. Nič ni namreč narobe z enodelnimi ali lepimi, primernimi dvodelnimi kopalkami, predvsem mlajša dekleta in mlajše ženske pa nosijo modele dvodelnih kopalk, ki so zares čisto preveč izrezane. Bojim se, da me bo kdo narobe razumel in me označil za starokopitno ali celo šovinistko, a lahko zagotovim, da sem ravno nasprotno od tega. Mimogrede, če gredo ženske kopalke v smer že skoraj popolne golote, so za moške še vedno najbolj modne kopalke dolge in široke bermude, ki segajo do kolen! Zanimivo, kajne?

Kopalke, ki jih nosijo mlade dame, so tako razgaljajoče, da je skoraj nerodno celo meni, pa sem tudi sama ženska. To so lepe mlade dame, s čudovitimi postavami, ki pa očitno žal – seveda pod agresivnim vplivom socialnih omrežij in reklam – menijo, da morajo svojo lepoto, vrednost in dragocenost razkazovati na tak način. Zato izberejo pretirano izrezane modele kopalk, ki niso zelo daleč stran od golote. Po takih modelih kopalk posegajo tudi nekoliko starejše dame, da ne bom delala krivice s tem, da omenjam samo problematiko mladih deklet.

Pri vsem skupaj nikakor ne gre za to, da bi se morale ženske sramovati svojega telesa ali svoje lepote. Pomembno pa je razumeti, da jim z razgaljanjem ni treba ničesar dokazovati ali vrednotiti. Občutek imam, da je marsikateri ženski razgaljanje vir potrditve, ki jo očitno pogreša iz nekih drugih, globljih virov. Zelo pomembno se mi zdi (in o tem se moramo pogovarjati tudi z našimi hčerami), da se vsaka ženska vpraša, kakšen je namen njenega srca v zvezi z oblačenjem. Ni poanta v tem, da se ženske sprašujejo: "Zakaj pa ne bi smela biti tako oblečena, če želim?", pač pa da se vprašajo: "Zakaj pa mislim, da bi morala biti tako oblečena?"

Lepo, elegantno, dostojno, lahko seveda tudi modno oblačenje samo po sebi ni problematično. Kadar pa je moj namen kot ženske ta, da bi vzbujala pozornost, pritegovala poglede ali celo namenoma vzbujala seksualne misli pri nasprotnem spolu, potem moj namen ni čist. Prepričana sem, da si v iskrenosti lastnega srca vsaka ženska lahko odgovori na to vprašanje.

V primeru, da je njena želja dejansko vzbujanje neprimerne pozornosti, pa si mora odgovoriti, kakšnemu namenu to služi in zakaj ima to potrebo. Ali bi lahko to potrebo nagovorila na način, ki ne bi ogrožal njenega dostojanstva kot ženske?

Če se vrnem k oblačilom za plažo z nasvetom, kaj izbrati: lepe in primerne kopalke, ki jih za obisk restavracije, lokala, za notranjost hotela in podobno dopolnimo z lahkotno obleko, daljšo tuniko ali srajčno obleko; v pasu zavezanim pareom (veliko ruto) ali seveda kombinacijo krila, majice ali kratkih hlač.

Naš namen naj ne bo, da bi bile na plaži malodane gole, pač pa ženstvene, primerne, dostojne, športne, a okusne. Kakšna "skrivnost" pa naj ostane samo naša oz. rezervirana za v spalnico. 😉