V zadnjih dneh junija smo veliko pozornosti namenili novomašnikom, predvsem našima Matiji Golobu in Ambrožu Brezovšku. Nič drugače ni bilo v tujih medijih, ko smo lahko s hvaležnostjo spremljali utrinke s posvečenj novih duhovnikov. Številni so ob tem predstavili osebne zgodbe, kako so odgovorili na klic v posvečeno življenje.
Od sedmih otrok kar štirje služijo Bogu
Novomašnik Danny Morrison iz Amerike je na primer malce v šali svojo zgodbo o poklicanosti opisal kot dolgočasno in brez posebne prelomnice. Toda navdušuje dejstvo, da sta dva njegova brata, James in Nicolas, že duhovnika, njegova sestra Mary Sophia pa bo kmalu dala prve zaobljube v skupnosti dominikank.
"Med nami je čudovito tovarištvo," je Danny povedal o bratsko-sestrskih vezeh za ameriški katoliški medij National Catholic Register. "Čudovita spodbuda je, da drug od drugega črpamo odlike, da drug drugega vlečemo h križu in spodbujamo k svetosti." Sploh dejstvo, da bosta brata duhovnika na njegovi nadaljnji poti razumela vse njegove radosti in tegobe, je zanj veliko darilo.
Iskrena hvala, ker berete Aleteio!
Hvala vnaprej!
vaša ekipa Aleteie
Kakšen je družinski recept?
Njihovo mamo Erico tako večkrat vprašajo, kakšen je recept njihove družine za vzgojo bodočih duhovnih redovnih poklicev. "Gre za popolno ponižnost. Ni recepta," je jasna.
Od nekdaj se ji je zdelo pomembno, da sta bila z možem Ericom vsem svojim sedmim otrokom vedno na voljo za pogovor. Dajala sta zgled vere, nikogar pa nista silila v duhovništvo oz. posvečeno življenje. Mary Sophia je povedala, da sta jih starša vedno spodbujala, naj vse predajo Jezusu, on pa jim bo pokazal, katera je prava pot za njihovo življenje.
Zakonca sta otroke šolala na domu, ob tem pa je bila vsa družina aktivna v župnijski skupnosti. S svojim zgledom sta otroke spodbujala k vsakodnevnemu obisku svete maše, nobenega od otrok pa k temu nista silila.
Njuna hči Anna je tako poročena in ima otroke, drugi sin študira na Frančiškanski univerzi v Steubenvillu, najmlajša hči, iz Ukrajine posvojena 12-letnica, pa je otrok s posebnimi potrebami.
Povabite na obisk duhovnika
Starejša brata duhovnika pa se iz obdobja odraščanja spominjata čudovite navade njihove družine. Enkrat tedensko se jim je pri večerji pridružil vsaj eden od duhovnikov iz njihove skupnosti.
Ob tej izkušnji so otroci na najbolj pristen način spoznavali, da so tudi duhovniki "kul in zabavni" in lahko živijo srečno in izpolnjeno življenje. "Duhovništvo smo videli kot resnično pomemben in kritičen dar za Cerkev in za svet," pripoveduje James.
Zakonca Morrison velik pomen pripisujeta tudi mreži tesno povezanih katoliških družin, ki sta jo stkala. Od nekdaj sta si prizadevala za povezano skupnost, v kateri je vera nalezljiva.
Svojim otrokom sta zgled tudi z medsebojnim ljubečim in spoštljivim odnosom. Sin Nicholas, duhovnik, pravi, da sta starša od nekdaj "radikalno velikodušna", hkrati pa tudi svoje otroke vselej spodbujata, naj bodo velikodušni do drugih in do Gospoda.
