8 pomenljivih stvari, ki jih lahko počnejo upokojeni katoličani

Upokojitev je eden od večjih življenjskih mejnikov – obdobje počasnejših juter in manj rokov, čudovita priložnost, da človek resnično živi po Božji časovnici. Za mnoge katoličane to obdobje prinaša tudi globoko željo, da bi v novem poglavju svojega življenja znova odkrili namen in se končno posvetili srčnim hrepenenjem, ki so bila v napornih delovnih letih tako pogosto odrinjena na stran.

Ne glede na to, ali gre za dolgoletne sanje, da bi stopali po sledeh svetnikov, ali pa za tihi klic, da končno poglobite družinske vezi: upokojitev ponuja svobodo, da se približamo Bogu – in drugim – na načine, ki so tako pomenljivi kot tudi polni radosti.

Oglejte si osem čudovitih predlogov, kako lahko kot upokojeni katoličani uživate v tem življenjskem obdobju:

Resnično ganljivo je hoditi po krajih, kjer so nekoč živeli, molili in trpeli svetniki. Pa naj gre za veličastnost Bazilike sv. Petra ali tihi mir v Medžugorju ali Lurdu, romanje lahko dušo nahrani na mnogo nepozabnih načinov.

Če so vaše potovalne možnosti omejene, so sveti kraji tudi blizu vas: številna krajevna svetišča ali samostani vam lahko zagotovijo globok občutek duhovne obnove in navzočnosti v času. Včasih je največje potovanje preprosto to, da v svojem srcu naredite prostor za Boga.

Se spomnite vseh tistih trenutkov, ko ste si želeli, da bi imeli več ur za preživljanje s svojimi otroki in vnuki? No, zdaj so tu! Od varstva otrok (ne da bi morali prej preverjati koledar službenih obveznosti) do peke piškotov z vnuki, s kančkom modrosti in malce verouka. Upokojitev je vaša priložnost, da postanete topla navzočnost in zvezda vodnica v njihovih življenjih – tisti stari starši, ki poleg pravljic pred spanjem z vnuki tudi kaj zmolijo.

Vaša župnija vas potrebuje – vašo modrost, vaš čas, vaše molitve. Morda je to trenutek, da prevzamete vlogo, za katero doslej nikoli niste imeli časa: branje beril, vodenje majhne molitvene skupine ali pomoč pri katehumenih. Mnoge župnije iščejo voditelje različnih skupin, navdušene molivce in duhovne "starešine" – in vera, ki jo živite, je dar, ki ga je vredno deliti. Če ste ob tem še spretni pri peki, delite svoje znanje z drugimi župljani!

Ne pozabite na upokojence, ki so morda telesno manj sposobni kot vi. Privoščite malce počitka negovalcu in obiščite znanca, ki je priklenjen na dom. Oba bosta uživala v priložnosti, da obujata mladostne spomine, tisti, ki za to osebo skrbi, pa vam bo neskončno hvaležen!

Ste si vedno želeli slikati? Plesti? Igrati ukulelo? Zdaj je pravi čas za to – in naj pri tem do izraza pride tudi vaša vera. Morda se lahko lotite dobrodelnega pletenja kapic za novorojenčke ali pa se preizkusite v slikarstvu, da bo podružnično cerkev končno krasila podoba njenega zavetnika. Kdo pravi, da upokojeni katoličan ne more postati naslednji Michelangelo ... ali pa se vsaj neskončno zabavati v svojih prizadevanjih?

Vaše življenje je sestavljeno iz številnih zgodb. Bog je v njem deloval na načine, ki bi lahko navdihnili vaše otroke, vnuke, morda celo neznance. Zakaj teh zgodb ne bi zapisali? Lahko se lotite pisanja knjige, bloga ali pa lastnoročno napisanih pisem svojim najbližjim: vaša premišljevanja o veri in ljubezni, izgubi in smehu bodo morda najdragocenejše darilo v vaši zapuščini.

Napišite seznam stvari, ki ste si jih vedno želeli narediti, da bi poglobili svoj odnos z Bogom. Ste si od nekdaj želeli prebrati celotno Sveto pismo (vključno s Tretjo Mojzesovo knjigo …)? Zmoliti devetdnevnico za vsakega od družinskih članov? Pogosteje obiskovati svete maše ob delavnikih? Se zgolj za lastno zabavo učiti petja gregorijanskih koralov? Duhovna rast ne pozna upokojitve – radost in veselje pa prav tako ne.

Mladi danes zmedeni plujejo po zvrtinčenih vodah sodobnega sveta. Vi, z modrostjo težkih življenjskih preizkušenj, ste lahko zanje zanesljiv glas resnice in sočutja. Morda lahko sodelujete pri župnijski pripravi na krst, pomagate pri mladinski skupini (tudi če nimate pojma, kaj je TikTok), ali pa preprosto tiho prisluhnete župljanom, ki potrebujejo pogovor s sočlovekom: vaša navzočnost bo v vsakem primeru tiho, toda pomenljivo služenje.

Naša kultura pogosto hvali nenehno učinkovitost, toda Sveto pismo nas opominja, da je počitek svet. Da, res je tako. Sam Bog je sedmi dan počival. Zato si privoščite dremež v hladni senci domače jablane, počasna jutra z brevirjem in skodelico močnega čaja v rokah, ali pa opazujte ptice med molitvijo rožnega venca. Ti trenutki miru so sveti – in Bog pogosto najglasneje spregovori v tišini.

Zavedati se moramo, da upokojitev ni konec, temveč razvoj. To je sveto obdobje, v katerem Bog še naprej stran za stranjo piše vašo zgodbo. Ne glede na to, ali so vaši dnevi polni nepozabnih pustolovščin ali nežnega ritma: v vsakem primeru so lahko globoko zakoreninjeni v milosti, služenju in veselju.

Zato globoko vdihnite in pogumno stopite na novo pot. Zaupajte, da vas Bog tudi zdaj kliče, le morda nekoliko bolj nežno kot prej, k polnemu življenju, h globoki ljubezni in zvesti hoji za Njim.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.