Rože so del njenega vsakdana: “Pomagajo mi, da se bolje počutim in ostanem povezana z naravo”

Judita Munda iz Ljubljane je žena in mamica dveh sinov, Otona in Edvarda, ki sta stara eno in tri leta. Zaposlena je v družinskem podjetju, ki se ukvarja z navtiko. Pravi, da ima zelo rada svojo službo, saj je v resnici hobi, za katerega je plačana. V prostem času z možem najraje gostita prijatelje.

Judito si težko predstavljamo brez venca rož na glavi ali čudovitega cveta v roki. Skupaj z dobrim prijateljem in svojo poročno pričo Markom Klemenom ustvarjata in svojo umetniško žilico izražata v botaničnem studiu BELA botanika. BELO sta ustanovila februarja 2021, že prej pa ju je povezovala ljubezen do rož, estetike in ustvarjanja.

Obudila sta čebelnjak Markovega pokojnega dedka in si v njem ustvarila "belavnico", kjer ustvarjata in izvajata najrazličnejše delavnice.

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Zame se popoln dan začne s tem, da se zjutraj najprej dobro naspim. Brez hitenja, v svojem ritmu. Nato se odpravim na ljubljansko tržnico in si izberem sveže cvetje – nekaj, kar mi vedno polepša dan. Potem zavijem v kavarno Union, kjer si privoščim dober zajtrk in črni čaj.

Še vedno mi kdaj pa kdaj uspe ohraniti ta ljub ritual – morda zadnja leta nekoliko redkeje, pogosto pa ga pobarvajo moja sinova in mož, ki se mi pridružijo. Takrat je vse skupaj malce drugače, velikokrat bolj glasno, živahno in kaotično, a na svoj način še vedno čudovito.

To je zame popoln uvod v dan: mir, lepota vsakdana in drobni trenutki, ki napolnijo srce – tudi če niso vedno čisto takšni, kot sem si jih zamislila.

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
V trenutnem obdobju mojega življenja si ob prvem pogledu v kopalnici največkrat rečem: Oh, kako sem sesuta! Ta iskren trenutek me nasmeji in spomni, da so takšni dnevi povsem v redu – vsak si je kdaj všeč in kdaj malo manj ali pa sploh ne. Prav je da se tega zaveda in je s tem zadovoljen.

3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
Biti urejena mi pomeni več kot le zunanji videz. Je občutek, da sem si vzela čas zase – četudi le deset minut. Ko sem urejena, se bolje počutim v svojem telesu, sem bolj samozavestna in bolj prisotna v dnevu.

Zdi se mi, da dan takoj dobi več strukture in namena, kot da z urejanjem telesa nežno uredim tudi svoj notranji svet. Urejenost mi ni obveznost, temveč majhna praksa samospoštovanja, ki me spomni, da sem pomembna tudi jaz – ne le vse, kar moram postoriti za druge.

4. Katera roža ali rastlina vas najbolje opiše?
Angelica arhangelica ­– zdravilni gozdni koren.

5. Ljudje smo (v povprečju) dnevno vse manj povezani z naravo. Kaj po vaše izgubimo, če narava ni del našega vsakdana?
Narava mi veliko pomeni. Opazila sem, da imam boljši dan ali teden, če imam po stanovanju kakšen šopek rož. Če jih ni, pa začutim, da nekaj manjka.

Skoraj vsak sprehod izkoristim, da prinesem domov kakšno rastlino ali cvet za vazo. Mož se pogosto šali, da bi morala imeti v torbici vrtne škarje, da bi bila vedno pripravljena za lepe rastline, ki jih srečam na poti.

Zame so rože in rastline pomemben del vsakdana, ki mi pomagajo, da se bolje počutim in ostanem povezana z naravo. Na len dan me prazna vaza spodbudi, da se odpravim vsaj v bližnji gozd ali travnik in se vrnem s polnimi rokami in srcem.

6. BELA botanika je tudi del poročnih slavij. Kaj po vaše naredi poroko lepo?
Po mojem mnenju poroko – poleg rož – naredijo res lepi majhni osebni detajli mladoporočencev, ki vse skupaj naredijo njuno, unikatno in pristno. Tisti detajli, ob katerih začutiš njuno zgodbo, njun značaj, njune drobne navade ali skupne spomine.

In seveda – beli dolgi prti na mizah. Brez tega si prave poroke skoraj ne predstavljam. :)

7. Kako se ob vseh obveznostih in vsesplošnem pomanjkanju časa posvetite svojemu možu?
Imava srečo in sva zelo hvaležna, da babici in dedija velikokrat pazita na otroke, saj nama to omogoča, da si takrat znava vzeti čas zase. Takrat se rada odpraviva kam ven – na koncert, večerjo ali preprosto na sprehod, kjer se lahko posvetiva drug drugemu brez vsakodnevnih motenj.

Običajno otroci zaspijo okoli sedme ure, kar nama omogoča, da imava tudi doma večer samo zase. Čeprav so takrat pogosto še drugi opravki, se trudiva, da imava nekaj dni v tednu namenjenih samo nama.

Doma najraje preživljava skupni čas ob dobri hrani in dobri seriji ali filmu, zato greva takrat rada tudi skupaj v trgovino, kjer se ustaviva ob kakšni zanimivi in okusni dobroti, ki si jo potem privoščiva. Temu rečeva doživetje. :)

8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Sem večni optimist in ko sem slabe volje, se največkrat že hitro osredotočim na to, da bo kmalu bolje. Moje misli hitro poiščejo rešitve ali načine, kako rešiti problem oziroma situacijo, ki me je spravila v slabo voljo.

9. Kakšen je vaš večerni ritual, ki vas umiri?
Sem oseba, ki se ne more umiriti in sprostiti v razmetanem stanovanju, zato večer začnem s pospravljanjem in hitrim sesanjem. Temu sledi vroč tuš in sveža pižama, šele potem se lahko začne ritual, ki me umiri: prižgem kadilo ali difuzor, natočim metin čaj in se v tihi molitvi zahvalim Bogu za dan, ki je za mano.

10. Biti ženska je lepo, ker ...
Odkar sem postala mama, sem na svojo ženskost začela gledati drugače – bolj celostno, bolj nežno, a tudi bolj samozavestno. Materinstvo mi je odprlo vrata v svet, ki ga prej nisem doživljala tako intenzivno. Ne gre le za fizično izkušnjo, temveč za globoko spremembo v doživljanju sebe in sveta okoli sebe. Prej sem bila ženska v svoji vlogi, zdaj sem ženska v svoji biti.

Biti ženska zame ne pomeni samo nositi krila ali ličil, temveč čutiti življenje bolj znotraj kot zunaj. Ženska narava je ciklična, ritmična, povezana z naravnimi tokovi – in to nas uči sprejemanja sprememb, padcev in ponovnih vzponov. Kot ženske pogosto zaznavamo svet bolj intuitivno, bolj celostno, bolj subtilno. Imamo sposobnost začutiti stvari, ki se dogajajo pod površjem – v odnosih, v čustvih, v drobnih trenutkih, ki so morda drugim neopazni.

Zame je to darilo. Vsak dan znova.

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.