Predstavljamo osupljivo družinsko drevo papeža Leona XIV.

Ko je kardinal Robert Francis Prevost 8. maja letos postal papež Leon XIV., je svet želel izvedeti čim več o novem Petrovem nasledniku. Kakšen človek je pravkar stopil na svetovni oder? In kakšne zgodbe se skrivajo v njegovi preteklosti?

Zahvaljujoč sodobnim rodoslovnim raziskavam — in orodjem digitalne tehnologije — zdaj vemo: nekaj precej izjemnih.

V nekaj urah po izvolitvi so rodoslovci v sodelovanju s časnikom The New York Times odkrili osupljivo dejstvo: papež Leon XIV. ima afroameriške prednike. Njegovi stari starši po materini strani, prebivalci zgodovinsko živahnega sedmega okrožja v New Orleansu, so v zgodovinskih zapisih opisani kot "črnci" in "mulati".

To razkritje je odprlo vrata za daljnosežno rodoslovno potovanje. S pomočjo izvedencev Združenja ameriških prednikov in kubanskega rodoslovja v Miamiju so izsledili več kot sto prednikov iz petnajstih rodov, kar je eno najbolj raznolikih kdajkoli dokumentiranih družinskih dreves kakšnega svetovnega voditelja.

Papeževa rodbina po materini strani sega vse do Španije 16. stoletja, kjer kar štiri njegove prednike navajajo kot hidalgos — nižje plemstvo. Eden od njihovih potomcev, Diego de Arana Valladar, je bil pomorski poveljnik. Njegov sin je pozneje v Panami služil v španski vojski.

V isti rodbini je tudi Antonio José de Sucre, junak bitke pri Ayacuchu in prvi izvoljeni predsednik Bolivije — tesen zaveznik Simona Bolívarja.

Sčasoma se je ta rod naselil na Kubi, kjer so ostali več rodov, nato pa so se odselili v Združene države Amerike.

Po očetovi strani se papeževa zgodba preseli na Sicilijo, kjer je bil njegov ded Salvatore Riggitano Alito na poti v duhovništvo. Božja previdnost pa je imela drugačne načrte: po naselitvi v ZDA je Salvatore začel razmerje s Suzanne Louise Marie Fontaine, francosko priseljenko. Njuna sinova, rojena zunaj zakonske zveze, sta dobila babičin priimek: Prevost.

In tako ima papež, čeprav so njegove korenine po očetovi strani italijanske, francoski priimek ‒ kar nas opominja na zapleteno naravo družine in posameznikove istovetnosti.

Mnogi od njegovih prednikov so prišli iz Quebeca, kjer so se naselili sredi 16. stoletja, nato pa so se postopoma preselili v ZDA ‒ predvsem v New Orleans, kjer so se že dolgo srečevale kulture in ljudstva z vsega sveta.

Zaradi svojega francosko-kanadskega porekla je papež Leon XIV. v daljnem sorodstvu z nekaterimi bolj ali manj slavnimi imeni, med katerimi so Pierre in Justin Trudeau, Angelina Jolie, Justin Bieber, Hillary Clinton, Jack Kerouac in Madonna.

Med njegovimi predniki so ljudje, ki so bili zasužnjeni, pa tudi nekateri, ki so bili lastniki sužnjev — vključno z Afroameričani, ki so sami postali lastniki zasužnjenih ljudi, kar je boleč in malo znan vidik ameriške zgodovine.

Njegova petkratna prababica Marie Louise se je rodila v suženjstvu, pozneje pa je postala zemljiška posestnica v kraju Opelousas v ameriški zvezni državi Louisiana. Njeni potomci ‒ med njimi so bili tudi papeževi predniki ‒ so še naprej pridobivali zemljo in v nekaterih primerih tudi zasužnjene ljudi. Druga prednica, Marie Jeanne, je bila sčasoma osvobojena suženjstva in je imela nazadnje v lasti več kot 400 hektarjev ter najmanj dvajset sužnjev.

Čeprav so te stvarnosti zapletene, pa niso edinstvene. Odražajo namreč širšo zgodovinsko zapletenost rase, družbenega položaja in istovetnosti v Louisiani v 18. in 19. stoletju, kjer družbenega razreda pogosto ni oblikovala le barva kože, temveč tudi premoženje, bližina kolonialne oblasti in celo videz.

Korenine papeža Leona XIV. segajo prek različnih celin in kultur. Novi Petrov naslednik je potomec španskih hidalgov, francosko-kanadskih pionirjev, kubanskih naseljencev, italijanskih priseljencev in preživelih Afroameričanov.

Leon XIV. stoji na križišču starih in novih svetov, ob tem pa zrcali poti mnogih v sodobnem svetu in nas opominja, da zgodovina ni nekaj oddaljenega ali zastarelega, temveč nekaj globoko človeškega.

Ali kot je zapisano v prispevku za New York Times:

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.