Poznate predmete, ki jih duhovnik uporablja med sveto mašo?

Sveta maša je najpomembnejše bogoslužje Katoliške cerkve, pri katerem duhovnik obnavlja daritev Jezusa Kristusa. Vodo in vino posveti, da postaneta Kristusovo telo in kri. Jezus je torej pri maši tudi fizično z nami.

Da lahko ta veliki dogodek poteka spoštljivo, urejeno in povezano v celoto z močnim duhovnim sporočilom, duhovnik uporablja posebne svete predmete, ki imajo simbolni in praktični pomen.

V Ministrantskem leksikonu smo našli razlage teh izrazov:

Duhovnik mašo daruje na oltarju. Oltar je središčno mesto vsega evharističnega dogajanja, narejen največkrat iz kamna, v kapelah tudi iz kovine ali lesa. Je Gospodova miza, h kateri je povabljeno Božje ljudstvo, kjer se ponavzočuje Jezusovo darovanje pod podobo kruha in vina. Nekoč so ga postavljali ob steno, danes je pomaknjen naprej k ljudem, da lahko dejavno sodelujejo pri evharistiji. V oltar lahko škof s posvetitvijo vstavi relikvije določenega svetnika. Oltarju se poklonimo, duhovnik ga poljubi in pokadi.

Med mašo so na oltarju tudi križ s Kristusom, sveči in mašna knjiga (misal).

Ponavadi je to s prtom pokrita miza ali polica, kamor se pripravi darove za prenos ob začetku evharističnega bogoslužja: korporal, kelih, palo in purifikatorij, pateno s hostijo, vrčka z vinom in vodo, pladenj za lavabo in prtiček, ciborij itd.

Korporal je bel lanen prt kvadratne oblike, ki ga razgrnemo na oltar za pripravo darov. Ob pripravi darov v zakristiji in pri purifikaciji po obhajilu ga zložimo in položimo na kelih.

Bogoslužna posoda za vino, ki se spremeni v Jezusovo kri, se imenuje kelih. Narejena je iz dragocene kovine, sestavljena iz noge, glaviča (nodusa za lažje držanje) in čaše (vrha). Lahko je opremljen z različnimi okraski in dragocenimi kamni. Ima globoko povezovalno (občestveno) simboliko, saj je kelih vina, ki ga je Jezus blagoslovil pri zadnji večerji, ponudil vsem učencem in jih tako povezal v evharistično skupnost.

Patena je pozlačen kovinski krožniček za veliko hostijo, s katero duhovnik mašuje. Zato se jo skupaj s kelihom pripravi za mašno slavje. Nekoč so na pateni razlomili posvečeni kruh, preden so ga razdelili vernikom za obhajilo.

Tudi danes se uporabljajo večje patene (imenovane tudi globoke patene), v katerih duhovnik med mašo posveti male hostije.

Pri obhajilu ministrant lahko uporablja pateno za obhajilo, s katero lovi svete hostije, ki bi slučajno padle na tla, in drobtinice svetih hostij.

Pala je lepenka kvadratne oblike, oblečena v belo platno, lahko tudi v liturgične barve, ki služi za pokrivanje keliha, da v vino in Kristusovo kri ne padejo nečistoče.

Purifikatorij je prtiček za čiščenje keliha. Na oltar ga prinesemo skupaj s kelihom, palo in korporalom. Z njim duhovnik očisti mesto keliha, kjer je zaužil Kristusovo kri, po obhajilu pa z njim purificira (očisti) pateno (tudi ciborije) in kelih. Od prtička za umivanje rok se loči po tem, da ima našit križec.

Duhovnik uporabi dva majhna vrčka – enega z vinom, drugega z vodo. Ta vrčka k oltarju prinesejo ministranti. Duhovnik v kelih zlije vino in nekaj kapljic vode. Zakaj tako? Preberite tukaj.

S tem izrazom se začenja 26. psalm v latinskem jeziku, ki ga je molil duhovnik po tridentinskem koncilu, ko si je umival roke. Preneseno danes izraz pomeni dejanje ob koncu darovanja, ko ministrant zlije nekaj vode na konice prstov duhovnika in spodaj drži pladenj, drugi ministrant mu poda prtiček za brisanje rok.

Ciborij je kelihu podobna bogoslužna posoda, namenjena za shranjevanje posvečenih hostij, namenjenih za obhajanje vernikov, ki je zaprta s pokrovom in shranjena v tabernaklju, še navaja Ministrantski leksikon, ki je izšel pri založbi Salve.