Med kamnitimi zidovi Krasa se pišejo zgodbe, ki sežejo do srca. Eno takih je zapisal avstralski fotograf Josh Ball, ko je med svojim potovanjem naletel na podobo, ki jo je ujel objektiv, a jo je zares začutila šele duša: 95-letno gospo Francko, ponosno kmetico z živahnimi očmi in jasno mislijo.
"Koliko ste stari?" ga je zanimalo. "Ne še veliko. 95," je duhovito odvrnila Francka.
Josha je zanimalo, ali vso zemljo obdeluje sama. "Moram delati, da je lepo videti, da je narava zadovoljna. Narava potrebuje ljudi, da spoštujejo zemljo in z njo delajo pošteno. Zemlja je naš kruh. Če zemlja ne bo rodila, tudi mi ne bomo imeli zraka za dihanje," je prepričana modra ženica.
Potem ko je fotografu ponosno pozirala med vrtninami, je sedla še na traktor in se suvereno odpeljala.
"Kar počnete, je neverjetno," je bil navdušen Avstralec. Oglejte si video, ki ga je posnel:
Loading
V času, ko svet beži hitreje kot kadarkoli prej, nas gospa Francka (in še mnogi njej podobni v naši okolici) s svojo spokojno prisotnostjo in neomajno predanostjo zemlji opominja, kdo smo in od kod prihajamo. Njeno pričevanje je poklon vsem tistim, ki verjamejo v odgovorno delo, pošten odnos do narave in tiho moč tradicije.
Josh Ball je v njej opazil nekaj večnega. Mi pa lahko le spoštljivo prikimamo in rečemo: "Hvala, gospa Francka – za zgled, za pokončnost, za sporočilo, ki presega meje in jezike!"
