Včasih se zdi, kot da je molitev nekaj, kar pač "opravimo", ker smo si dali na urnik ali ker se tako spodobi. Ampak … ali molitev res kaj spremeni? Ali Bog res sliši? Ali je možno, da zaradi molitve dejansko nekdo preživi, da se nekaj čudežnega zgodi?
Zgodba, ki jo boste prebrali, ni pravljica. Je resnična. In pokaže, kako lahko Bog uporabi molitev – tudi tisto, ki jo izgovoriš nekega običajnega zimskega večera v cerkvi, ki ga naslednji dan že pozabiš.
39 bojevnikov, ki jih nihče ni videl
Na hladen, deževen zimski večer na Škotskem se je v domačo cerkev vrnil misijonar, ki je dolga leta služil v Afriki. Njegovo srce je bilo polno upanja, da bo med svojimi našel pomoč za delo v misijonu. Ko je prišel, je bila cerkev skoraj prazna. Le nekaj starejših je bilo tam. Od teh res ne more pričakovati, da mu bodo šli pomagat. A bil je neomajen in podal jim je enako sporočilo, kot bi bila cerkev polna mladih: Govoril je o velikih potrebah misijona in o tem, da nujno potrebuje nove sodelavce.
Misijonar je sklenil svoje sporočilo z vprašanjem: "Kdo bo šel? Kdo bo šel? Kdo bo šel?" V tistem trenutku se je nepričakovano oglasil nekdo – ne iz občinstva, temveč s kora. Nihče namreč ni opazil dečka, ki je pri orglah pomagal goniti meh. Ta deček je bil David Livingstone (1813–1873). Jasno in pogumno je rekel: "Jaz bom šel! Jaz bom šel! Jaz bom šel!"
Pozneje so mu svetovali, naj se izobrazi kot zdravnik in odide v Afriko kot misijonar zdravnik. In točno to je storil. Postal je eden največjih misijonarjev vseh časov in pomemben raziskovalec Afrike. Njegovo delo je bilo naporno, pogosto nevarno, a prežeto z vero in vztrajnostjo.
Nekega dne je prejel grozljivo sporočilo od poglavarja plemena, ki ga nikakor niso mogli doseči, da bi tamkajšnjim ljudem oznanili Jezusa: "Ponoči bomo prišli in ubili tebe in vse v tvoji hiši." Livingston je to zabeležil v svoj dnevnik. Njegove besede so bile preproste, a globoko čuteče: "Gospod, tako zvesto smo delali. Prosim, prosim, prosim, zaščiti nas. Pomagaj nam."
Toda napada ni bilo. Nihče ni prišel. Nihče ni bil ubit. Čez nekaj let, ko so se poglavar in njegovo pleme spreobrnili k Jezusu, je Livingston poglavarja vprašal: "Zakaj nas niste napadli?" Poglavar mu je odgovoril: "Prišli smo. Toda ko smo se približali naselju, je bilo okoli njega 39 velikih bojevnikov. Prešteli smo jih. Bili so ogromni, strašni. Zato smo se obrnili in šli."
Ko se je Livingston vrnil v svojo domačo cerkev na Škotskem, je to zgodbo delil z občestvom. Po srečanju je do njega pristopil tajnik župnije in vprašal: "Se spomniš datuma, ko si prejel tisto sporočilo?" Livingston je potrdil. Tajnik je odprl župnijski arhiv in odkril:
Tisti večer je za Davida Livingstona in njegovo ekipo v cerkvi molilo točno 39 ljudi.
Naključje? Težko.
Molitev ni zadnja možnost. Molitev je prva obramba
Molitev lahko spreminja dogodke, varuje življenja in pripravi pot za spreobrnjenje narodov. Bog sliši. Bog deluje. In včasih, kot v primeru Davida Livingstona, pošlje 39 nevidnih stražarjev.
Koliko hudega se v naših življenjih morda ni zgodilo – pa tega niti ne vemo – ker je za nas nekdo molil?
