“Ženske imamo moč zapeljevanja – ne k sebi, k Dobremu”

Če ste že obiskali knjigarno založbe Družina na Krekovem trgu, je velika verjetnost, da vas je za prodajnim pultom z nasmehom na obrazu ter umirjenim, toplim glasom postregla Valentina Čermelj. Ljubiteljica glasbe in športnih aktivnosti prihaja s Primorske, v zadnjem obdobju biva v Ljubljani, ob koncih tedna pa je razpeta še vse do Maribora, kjer živi njen fant. Pobližje jo spoznajte v tokratni epizodi rubrike Ženska ženski.

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Ne vem, že dolgo se ni … Priznam, da se mi zadnje čase jutranja rutina hitro podre. Sta pa zame začetek in konec dneva dve taki stičišči, ko se načeloma tudi malo zazrem vase, preverim, kaj se mi dogaja, in povabim Boga v to, kar tisti trenutek sem in nosim.

2. Biti urejena je za vas pomembno, ker …
… potem končno ustrezam družbenim normam. 😊 Saj sem rada urejena, ampak v vsakdanjem življenju ne kompliciram – mislim, da sem lepa tudi brez mejkapa, za posebne priložnosti pa rada nosim kakšno živo šminko in mi je zanimivo, kako moška populacija potem postane kar bolj ustrežljiva, bolj pozorna do mene. Nekaj je na tem.

Tudi "svete žene", ki jih hvali Sveto pismo, so se znale napraviti zapeljivo, a tega niso zlorabile, temveč z modrostjo uporabile za dobro. Verjamem, da smo v dinamiki spolov ženske poklicane, da s svojo lepoto zapeljujemo k Dobremu – in ne k sebi. Temu želim, da služita tudi moja urejenost in rdeča šminka.

3. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Vedno bolj ugotavljam, da je center mojega odnosa z Bogom evharistija, živi kruh. Ko sem bila mlajša, sem mislila, da je to pač metafora, potem pa sem ga enkrat izzvala, naj mi sam pokaže, če je to res On, in je … Si je sicer vzel svoj čas … ampak me je lepo vodil korak za korakom.

So pa tudi drugi izviri: Sveto pismo, spoved, pogovori z drugimi, lepota in mogočnost stvarstva, estetika …

4. S fantom vaju loči kar nekaj kilometrov razdalje, zato morata svoj skupni čas preudarno razporediti. Kako uspeta slišati vsakodnevne stiske in radosti drug drugega?
To nama je resnično pomembno, brez tega ni odnosa. Čez teden se slišiva po telefonu, vikende pa po navadi preživiva skupaj – najin rajon sega od Mirna do Lendave, saj rada obiščeva tudi družino. To je kar izziv in zahteva veliko organizacije in prilagajanja.

Če te za vikend ni doma, te potem v nedeljo zvečer vse počaka (perilo, pospravljanje, čiščenje …) in potem je to treba spraviti noter čez teden. In malo znižati standarde. Vendar nama je resnično lep in dragocen ta čas "dejtanja", pogrešanja, novega snidenja. Zdaj veva, da ko sva skupaj, se res posvetiva eden drugemu.

5. V službi ste imeli naporen dan – nosite delo in težave domov? Kako se temu izognete?
Zelo dobro vprašanje, zelo aktualno. Mislim pa, da se temu ni smiselno izogibati, ampak sprejeti s sočutjem. Še vedno sem ista Valentina, kjerkoli sem, in ne zdi se mi, da bi med službo in domom gradila kitajski zid. Lahko tudi obrnem: tudi moje osebne težave bodo do neke mere vplivale na moje delo. To prehajanje se mi do neke mere zdi normalno.

Se pa moram tudi sama odločiti, koliko pozornosti bom čemu namenila. Iz dela domov namreč prinašam tudi pozitivne stvari. Mi je pa trenutno izziv, kako poleg službe in študija najti čas, da lahko vse, kar se mi dogaja, sama pri sebi tudi ovrednotim.

6. Na delovnem mestu ste vsakodnevno obdani s knjigami – katere tri knjižne naslove nam v teh poletnih dneh še posebej priporočate v branje?
Seveda priporočam v listanje Družinin poletni katalog … moj najljubši roman je pa že dolgo Zgodovina ljubezni, za rast v odnosih me trenutno navdušuje avtorica dr. Sue Johnson, na plažo pa bom letos vzela V nevarnem objemu morja.

7. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni, in kaj ste se iz nje naučili?
Mislim, da sem kljub mladosti že veliko doživela, tudi zelo težke stvari, ampak bi zdaj podelila eno majhno izkušnjo, ki mi je življenjska popotnica.

Stara sem bila dve ali tri leta in nisem marala sladoleda, ker je bil mrzel in mi je bilo to zelo neprijetno. Na praznovanju me je en del sorodnikov želel prepričati, da bi ga jedla, pa mi to ni bilo všeč in sem v solzah zbežala k "staremu tatu". On me je potolažil in mi povedal, da me ne bo nič silil. Pustil me je, da sem se pomirila. Potem sva malo raziskovala in opazovala to čudo od sladoleda … in sčasoma sem se strinjala, da bom preverila, ali je res tudi sladek …

Tega se takrat nisem zavedala, a vendar je v meni ostala izkušnja, da lahko z radovednostjo v neprijetnem odkrijem tudi nepričakovano sladkost … in to lahko velja tudi za zelo težke stvari. Ne gre pa takoj in najprej se moraš ob kom potolažiti.

8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Obstaja čokolaaaadaaaa!

9. Kakšen je vaš večerni ritual, ki vas umiri?
Hmm … obstaja v veliko različicah, ampak danes bi mi prijala kakšna dobra klasična glasbena mojstrovina, da mi malo počeše razkuštrane misli in občutke dneva. In dihanje.

10. Biti ženska je lepo, ker …
… smo lepe. In ker prinašamo življenje; znamo ustvariti Dom; smo lahko izjemno ranljive in mogočne hkrati. In imamo moč zapeljevanja – ne k sebi, k Dobremu.

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.