“Vidim ljudi, ki so jezni na duhovnike ali škofe”

Te dni je bilo med katoličani v Sloveniji veliko govora o obisku karizmatičnega indijskega misijonarja p. Jamesa Manjackala na Kureščku (več o dogodku preberite tukaj). V Sloveniji je bil že večkrat, tokrat po 13 letih, vsakič privabi množice vernih in verjetno tudi manj vernih.

Po njem namreč Bog dela čudeže in teh je množica željna. Zato sem sama rahlo skeptična do teh ljudi – veliko pompa, a ko gredo, za njimi ne ostane veliko. Toda že dolgo sem želela iti k sveti maši za notranje ozdravljenje, pa mi zaradi družinskih obveznosti ni uspelo. Tokrat se je vse "poklopilo", da sem lahko šla. Res sem se veselila te maše in tudi naslov seminarja je obetal dobro temo: Poklicani k svetosti!

Tako sem bila v petek prvič na karizmatičnem srečanju in prvič sem poslušala p. Manjackala. Slavilna skupina je srečanju dala poseben pečat – z glasbo se roke dvignejo k slavljenju kar same.

Pater ni ovinkaril s pozivi k spreobrnjenju. Časi so hudi, zato ne bodimo nespametni, ampak živimo modro. Če si kristjan, moraš biti svet, ker je svet On, ki te je ustvaril in poslal. Skrbno izrabljajte čas, stopajmo v odnos z Bogom. Iščite najprej nebeško kraljestvo in vse drugo vam bo navrženo – je poudarjal.

Govoril je tudi o tem, kako žalosten je bil, ko je izvedel, da sta bila v Sloveniji letos le dva novomašnika. "Ko sem videl to številko, sem jokal. Ker vas imam rad. Prosim, imejte radi svoje duhovnike." Strinjal se je, da tudi duhovniki niso vedno dobri. "Trudimo se, da bi bili dobri. Toda smo vaši otroci, rojeni iz vas. Če vidite kakšne napake, grehe pri nas, ne odidite iz Cerkve in ne opuščajte zakramentov. Če vidite grehe pri vaših duhovnikih, škofih, odpuščajte jim! Veliko jim odpuščajte!"

Zelo se me je pa dotaknil poseben trenutek, ki ga p. James ni načrtoval. Sveti Duh – tako je rekel – ga je navdihnil: "Tu vidim 72 ljudi, ki so jezni na duhovnike ali škofe." Meni, da smo marsikdaj morda upravičeno jezni. Da se dogajajo tudi take stvari, ki se sploh ne bi smele. Zbrane je prosil – tudi sam duhovnik – odpuščanja za vse grehe duhovnikov in škofov. Nato je molil za vse, ki so jezni nanje, da bi lahko odpustili, da bi Sveti Duh ozdravil njihovo jezo. Močan trenutek, res močan.

Druge zelo močne minute pa so se zgodile zvečer, po sveti maši, pri molitvi za notranje ozdravljenje.

Na Kurešček sem prišla polna nemira, zmede, nemoči, utrujena od nekih notranjih bojev, ki jim nisem kos. Vedela sem, da potrebujem Gospoda, da ozdravi mojo dušo. Ni se izneveril.

P. James je molil za bolnike z različnimi boleznimi in videl mnoge, ki jih je Gospod ozdravljal. Molil pa je tudi za mir v naših srcih, za tolažbo žalostnim, za moč za potrte, da bi Jezus dal pogum prestrašenim, da bi Sveti Duh napolnil naše telo in duha.

Preplavil me je Gospodov duh, telo je trepetalo od moči, ki jo je Stvarnik vlival vame, oči so jokale od prijetnosti Božje bližine. Jezus ozdravlja!

Žal mi je, da katoličani tako malokrat molimo drug nad drugim. Tako močno Gospodovo orodje smo lahko, tako zelo koristni bližnjemu – izkoristimo to in ne čakajmo, da znova pride p. Manjackal. 80 let ima. Morda ga med nas ne bo nikoli več.