Urša sije ob ljudeh in se izvrstno znajde tudi v nepredvidljivih situacijah

Iz njenih odgovorov vejejo dobra volja, hudomušnost in optimizem, pa tudi neizmerna hvaležnost in zavedanje, da je življenje velik dar. Urša Sešek, žena, mama treh že odraslih sinov in zvesta sodelavka Radia Ognjišče vse od ustanovitve, se napolnjuje ob ljudeh in z ljudmi – je tam, kjer se poje, pleše, animira, povezuje in spodbuja. Včasih celo za šankom ali pa kar na odrskih deskah, ko jo življenje nenapovedano postavi v kakšno novo vlogo.

V prostem času najraje pobegne v naravo – če je le mogoče, na njeno ljubo Šmarno goro. Z vsem, kar počne, izkazuje neizmerno hvaležnost za vse življenjske utrinke in spoznanja. Uvod vsekakor ne presega odgovorov, zato danes še posebej vabljeni k branju verjetno ene najduhovitejših epizod v zgodovini rubrike Ženska ženski.

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Ooo, seveda se zgodi! Vedno, kadar ni treba v službo. :) Sicer zelo rada hodim v službo, a še raje ne. :) Takrat zjutraj opravim jutranjo športno aktivnost. Če sem doma, grem na Šmarno goro. Če nisem, je odvisno od okolja: grem teč, plavat, hodit. Potem zajtrk tako zelo prija.

Hvaležna, da se lahko gibam.

2. Biti urejena je za vas pomembno, ker …
… se potem počutim dobro. Priznam, da ne porabim veliko časa za urejanje, razmišljanje o tem in nakupovanje. Kozmetike (skoraj) ne uporabljam. Ker se s kolesom vozim v službo, težko oblečem kakšno ozko krilo in visoke pete.

Hvaležna sem za aktualne modne zapovedi s športnimi copati in udobnimi oblačili.

3. Kako z možem ohranjata iskrico v zakonu in zakaj se vama zdi to pomembno?
Hja, Iskrico je Jure namenil drugi, mlajši dami. Pa nisem nič ljubosumna. :) Govorim o otroški oddaji Sobotna iskrica, ki jo je Jure vodil 30 let in jo letos prepustil mlajši kolegici Maji Morela.

Sicer pa se oba zavedava, da je treba na najin ogenj ljubezni nakladati vsak dan. Iskrica se mi utrne vsakokrat, ko vidim, da se je Jure potrudil zame.

Naj povem čisto svež primer. Jaz zelo rada plešem. Vsaj včasih sem. Jure pa ne. Ko gre na plesišče, gre zaradi mene. Zadnjič me je premamil zapis o intenzivnem tečaju swinga za začetnike (štiri večere zaporedoma). Ko je videl mojo gorečo željo, je privolil. Tam nisva plesala skupaj, ampak so se pari ves čas menjali. To je Juretu najtežje. Če že pleše, pleše z mano. Z drugimi pa res noče. Videla sem ga, kako je trpel, kako se je potil, a ni odnehal.

Šla sva tudi naslednji večer in zgodba se je ponovila. Potem sem mu rekla: "Jure, vidim, da ti bolj trpiš kot jaz uživam. Ti si šel zaradi mene, jaz neham zaradi tebe." Ta iskrica še vedno tli v meni. Mnogo takih je, Jure se kar potrudi.

Hvaležna za mojega zlatega moža.

4. Materinstvo je najlepša vloga, ker …?
Materinstvo je življenjska vloga. Zame je biti mati in imeti družino smisel življenja in moje poslanstvo. Ko gledam svoje fante, ki postajajo samostojni in odhajajo od doma, sem srečna. Pogosto se vračajo domov in veseli so, ko smo skupaj. Zato si večkrat privoščimo kakšen skupni konec tedna, krajši ali daljši dopust. Radi se imamo.

Hvaležna za zdrave in pridne otroke.

5. Na Radiu Ognjišče delujete že vse od začetka, v tem času ste s sodelavci stkali posebne vezi s poslušalci ter izpeljali številne akcije in dobrodelne projekte. Če se ozrete na minula leta, na kaj ste najbolj ponosni?
Najbolj sem vesela in ponosna, da se ekipa radijcev v 30 letih skoraj ni spreminjala. Samo večala se je. Ostajamo skupaj od začetka in skupaj bomo šli v pokoj. :) Vesela sem podmladka: mladih tehnikov, voditeljev in novinarjev. Da bi mladi le vztrajali in ostali pri nas. Ker je na radiu varno, prijetno delovno okolje, ki delavca razume in mu pusti razvijati svoje sposobnosti. Želim si, da bi naši mladi prepoznali lepoto tega dela, čeprav od njega ne bodo obogateli. :)

Ravno zadnjič sva se z Juretom pogovarjala o tem, kakšno bi bilo najino versko življenje, najino razmišljanje, svetovni nazor, … če ne bi delala na Ognjišču. Delo tu nama je zagotovo življenje peljalo po lepši in boljši poti.

S svojimi poslušalci se veliko družimo. Skupaj gremo na počitnice, skupaj smo na koncertu, pri maši za domovino, … Radi jih obiščemo na kolesarskem romanju Od Marije k Mariji, oni radi obiščejo in pocrkljajo nas. Ko se pogovarjam z njimi, vedno znova začutim, koliko jim pomeni naš program in kako hvaležni so nam. Čudoviti občutki, ko je tvoje delo opaženo in nadgrajuje ljudi.

Hvaležna za delo na Radiu Ognjišče.

Kako vam uspe tako službo oz. poslanstvo usklajevati z družinskim življenjem? 
Danes, ko so otroci odrasli, usklajevanje ni več zahtevno. Tudi včasih ni bilo, ker je bil direktor Franci zelo razumevajoč do našega zasebnega življenja. Večkrat nas je celo miril in ustavljal, naj si ne zadamo tako zahtevnih nalog. Nikoli ni pričakoval, da bomo v službi ves dan in ves svoj čas posvetili službi.

Idealno, vam rečem. Čeprav, idealnega in popolnega ni. A od mene je odvisno, o čem bom razmišljala: o pozitivnih ali negativnih plateh. "Tistega volka, ki ga hraniš, raste," pravi moder človek.

Hvaležna za družino in službo.

6. Vašega glasu na radijskem programu ne slišimo prav pogosto, ga pa lahko zato večkrat zasledimo med kakšnim nastopom radijske zasedbe ali vokalne skupine Krila. Od kod izvira vaše navdušenje za glasbo in na kakšne načine vas preobraža?
Mmm, glasbo imam zelo rada. A sem v družini tista, ki jo glasba najmanj zaznamuje. Sinu Luku je glasba delo in zabava, Juretu tudi, saj velik del radijskega dela zavzema tudi glasba. Mlajša sinova Miha in Jan poznata ogromno zvrsti glasbe in pesmi, glasbo neprestano poslušata in spremljata.

Jaz pa, ko sem doma in kuham, najrajši poslušam radio. Ognjišče, seveda. :) Rada ne vem, katera bo naslednja pesem, in zato ne maram pripravljenih lestvic. Joj, zašla sem. O petju naj bi govorila.

Pojem pa zelo rada, morda celo najraje od vseh v družini. :) Ko sem sproščena, zelo velikokrat najdem pesem na določeno besedo ali dogodek. Uživam v prepevanju, sploh kadar muziciramo. Radio mi je omogočil veliko nepozabnih pevskih trenutkov.

Krila – to je zasedba 13 prijateljev, ki že skoraj 35 let skupaj preživlja ponedeljkove večere, pripravlja božične in letne koncerte in še kaj vmes.

Hvaležna za posluh, ljubezen do glasbe in prijetno družbo pevskih prijateljev.

6. Kot oseba, ki je rada med ljudmi, se vam je gotovo že pripetila marsikatera anekdota. Katere (oz. katerih) ne boste nikoli pozabili?
Uf, v spominih sem pa slaba. :) Najprej mi pride na misel premiera domače igre v Poletnem gledališču Studenec pri Domžalah pred nekaj leti. Jure je bil igralec, jaz sem prišla z njim na premiero, in ker sva bila zgodnja, sem nameravala pomagati puncam v bifeju.

Pol ure pred začetkom pride k šanku Jure in mi reče: "Urša, pojdi se obleč, igrala boš glavno žensko vlogo. Brigita (igralka) se slabo počuti, pozabila je besedilo, šla bo na urgenco, skrbi jo, da jo je zadela lažja kap." No, na Studencu sem že večkrat igrala, a tisto leto ne. Stekla sem k režiserju Lojzetu, povedal mi je, da imam podobno postavo kot Brigita (zaradi oblek) in da bom igrala z besedilom. In tako se je zgodilo.

Na začetku premiere so gledalcem razložili situacijo. Soigralci za odrom in na njem so mi pomagali z namigi, kam naj se premaknem, kaj naj oblečem, … in je šlo. Za naslednjo predstavo, ki je bila čez dva dni, sem se besedilo naučila na pamet in potem igrala do konca sezone. Tega zagotovo ne bom pozabila. Hvaležna, da imam pogum. :) Vedno sem bila rada del igralske ekipe na Studencu, številne vaje pa so mi bile, priznam, pogosto odveč. Rada sem rekla: "Igrala bi, na vaje pa ne bi hodila!" Evo, Bog me je uslišal. Pazi, kaj si želiš! :)

Aja, še ena na to temo. Bila je obletnica najine poroke, sobota, Jure pa na radiu. Šla sem na Šmarno goro (kam pa? :)), ko sem pri sv. Antonu pozvonila, sem si mislila: "Danes bi moral biti poseben dan, jaz sama, Jure pa v službi!" No, na poti navzdol sem si zlomila gleženj. Bil je poseben dan, dobila sem mavec in zapomnila sem si ga za vse življenje. :)

Hvaležna za vse drobne čudeže.

7. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni, in kaj ste se iz nje naučili?
Preizkušnja … A sem sploh katero imela? Pozabila! :)

Zelo sem hvaležna svoji mami Kristini, ki je letos februarja odšla "na lepše". Naučila me je, da je vsaka stvar za nekaj dobra – da je tudi slabo za nekaj dobro. Dala mi je pozitiven pogled na svet. Spomnim se, ko sem bila še sveža voznica, mudilo se nama je, a sva ostali v koloni. Mami mi je rekla: "Zakaj se živciraš, če ne moreš nič pomagati. Hrani živce, ko boš imela otroke, jih boš še kako potrebovala!" Ja, zakaj bi se sekirala za stvari, na katere nimam vpliva?

Moja mami je postala vdova pri 44 letih, sestra Mirjam je imela dobrih 5 let, jaz slabih 12, brat Marjan nekaj čez 20 let, ko se je kmalu poročil in odšel od doma. Mami naju je tolažila, da če Bog nekje zapre vrata, drugje odpre okno. Tolažila naju je, a je bilo njej najbrž najbolj hudo. Naša mami je bila res carica, vem, da je že v Njegovem naročju in da uživa. Da tam zgoraj izbira najboljše parcele za svoje drage. :)

Hvaležna za mojo mami!

8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Zapojem in zažvižgam si: "Always look on the bright side of life!" (Na življenje glej s svetle plati).

Hvaležna za pozitiven pogled na svet.

9. S čim, kje, kako se duhovno napolnite?
Najbrž se že ponavljam: duhovno se napolnim na Radiu (torej v službi) in v naravi, najraje na Šmarni gori. Med hojo molim. A ni to milost, da v službenem času vsak dan lahko s sodelavci zmolim rožni venec, angelovo češčenje, sem ob ponedeljkih pri sveti maši in v službenem času poslušam koristne vsebine za mojega duha, dušo in telo?

Hvaležna, da imam vero.

10. Biti ženska je lepo, ker …
… mi je dovoljeno, da ne znam televizije priklopiti na wifi. :) Rada sem ženska, ustvarjena sem kot ženska. Lepo mi je.

Hvaležna sem, da sem ženska.

Uršino sporočilo ob koncu pa je še: "Hvaležna, da ste prebrali do konca."

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.