5 nasvetov, kako lahko tudi vi postanete svetniška babica

Babice so razmeroma podcenjen zaklad in opora pri vzgoji vnukov. Kakšna je njihova vloga? Nagonsko se nam zdi, da babica ne bi smela tekmovati s starši. Ampak saj vendar velja, da starši vzgajajo, babice pa razvajajo?

V občestvu svetnikov je kar nekaj mater, ki so same vzgojile svetnike. Naj med drugimi omenimo sv. Elizabeto (mater sv. Janeza Krstnika), Marijo Zelijo Martin (mater sv. Terezije) in sv. Moniko (mater sv. Avguština). Toda: ali ste že slišali za svete babice? To so žene, ki niso le vzgojile svojih otrok, temveč so dočakale celo svete vnuke. Vsi poznamo sv. Ano, Marijino mater in Jezusovo babico. Toda takšnih je še več!

Ena izmed zanimivejših osebnosti je sv. Makrina starejša. Bila je mati sv. Bazilija starejšega in babica številnih svetnikov, vključno s sv. Bazilijem Velikim in sv. Gregorjem Niškim (škofoma in teologoma), sv. Petrom iz Sebaste (škofom in menihom) ter sv. Makrino Mlajšo (ki je svoje življenje posvetila askezi, molitvi in Svetemu pismu).

Iz spominov njenih vnukov izvemo, da jim je prav ona posredovala cerkvene nauke. To je še posebej veljalo za Bazilija in Gregorja, ki sta odigrala ključno vlogo pri končnem oblikovanju nicejske veroizpovedi. Omenjeni primer nam kaže, kako lahko babica za svoje vnuke stori veliko več, kot da jih zgolj razvaja in jim pripravlja domače jedi.

V kolikšni meri babice danes vplivajo na svoje vnuke? Inštitut za celostno preventivo na Poljskem, ki ga vodi dr. Szymon Grzelak, že več let opravlja raziskave o dejavnikih, ki najstnike varujejo pred tveganim vedenjem. Doslej se je izkazalo, da so najmočnejša zaščita starši – dokler mladim predstavljajo življenjske vodnike.

Kar pa žal ni vedno mogoče. Starši včasih ne zmorejo biti opora, vodniki ali avtoriteta za svoje otroke. Takrat pridejo na vrsto babice. Če ima babica dober odnos s svojimi vnuki in jo imajo otroci za modro osebo, svojo vodnico, je lahko enako učinkovita. Raziskovalci so to poimenovali "babičin učinek".

Analize, opravljene na velikem vzorcu več kot 13.900 mladih Poljakov, so pokazale, da je zgled babice kot življenjske vodnice povezan z nižjo stopnjo samomorilnih misli, manj pogosto uporabo alkohola in drog, manjšo nagnjenostjo k nasilju in ohranjanjem predzakonske čistosti. Vzporedne raziskave, opravljene v Litvi in na Malti, so dokazale, da je "babičin učinek" razširjen in prav tako opazen tudi v drugih delih sveta.

Obenem pa se učinek še stopnjuje, ko najstniki tako svoje starše kot stare starše vidijo kot zglede modre avtoritete.

Vprašanje je torej: kaj je potrebno, da babica postane svetniški lik, modra avtoriteta in opora staršem? Izpolnjevati je treba pet osnovnih pogojev.

Zgled svetniške babice se začne z doslednostjo: živeti je treba v skladu s svojimi vrednotami. Babica, ki je v življenju sprejemala dobre odločitve in ki jo vodijo načela vere, svojim vnukom kaže, da življenje v skladu s temi načeli obrodi sadove.

Življenjska modrost, ki jo lahko posredujemo mlajšim rodovom, postane dragocena, ko vnuki vidijo pristnost – dejstvo, da babica o vrednotah ne le govori, temveč jih tudi živi. Takšen odnos postane navdih, ki ga je vredno posnemati.

Otroci in mladi potrebujejo nekoga, ki jim bo prisluhnil brez obsojanja. Svetniška babica je oseba, ki je odprta za pogovor in pripravljena potrpežljivo poslušati tudi najtežje zgodbe. Vnuki bi morali čutiti, da je babica njihova zaveznica in da je pogovor z njo prostor, kjer lahko izrazijo svoje misli, skrbi in sanje. Poslušanje pomeni tudi izkazovanje spoštovanja do njihovih čustev in težav, četudi se z vidika odraslega vse skupaj zdi nepomembno.

Ta vez se običajno vzpostavi naravno. Starejši ljudje pogosto premorejo več duševnega miru, ki izhaja iz življenjskih izkušenj, pa tudi iz zavedanja, da niso glavni vzgojitelji svojih vnukov. Posledično so pripravljeni poslušati brez negativnosti. In čeprav te mirnosti ne premore vsakdo, se je lahko in bi se je morali naučiti – v dobrobit vnukov!

Svetniška babica spoštuje avtoriteto staršev svojih vnukov. Tudi če se z nekaterimi njihovimi odločitvami ne strinja, se v očeh otrok vzdrži spodkopavanja njihovega položaja.

Namesto kritike ali posmeha lahko babica predlaga alternative na način, s katerim staršem ne nasprotuje. Če recimo starši otrokom dovolijo pretirano uporabo pametnega telefona, lahko babica pri sebi doma vzpostavi pravilo, da vnuki med obiskom pri njej telefona ne uporabljajo. V zameno jim lahko ponudi zanimive dejavnosti, kot so recimo skupna priprava jedi, pripovedovanje družinskih zgodb ali sprehod v naravi.

Babica se mora izogibati vmešavanju v odločitve staršev, razen če njihova dejanja resnično ogrožajo otrokovo zdravje ali življenje, recimo v primerih nasilja, alkoholizma ali zlorabe drog. V takšnih primerih je babica dolžna zaščititi svoje vnuke.

Po drugi strani pa se je v manj kritičnih okoliščinah – kot so spori glede hrane ali vzgojne metode – vredno spomniti, da ima babica pravico izraziti svoje mnenje, vendar vedno s spoštovanjem do odločitev staršev. To bi morali dopustiti, vendar zasebno, ne v navzočnosti vnukov.

Svetniška babica ni zgolj svetovalka in poslušalka, temveč tudi junakinja in ustvarjalka lepih trenutkov, ki se jih bodo vnuki spominjali vse življenje. Vredno je ustvarjati spomine, ki bodo postali zakladnica pozitivnih izkušenj: skupna peka, igranje družabnih iger, izleti, pripovedovanje zgodb o starih časih, učenje pozabljenih pesmi ali ustvarjanje so odlične različice pametnim telefonom in televiziji. Tovrstne dejavnosti bogatijo vezi med babico in vnuki, obenem pa otrokom pokažejo, da je življenje brez telefona lahko polno veselja in pustolovščin.

Ne nazadnje velja poudariti, da babica ni varuška. Ni najeta oseba, ki za plačilo izpolnjuje natančne želje stranke glede strukture dneva in dejavnosti otrok, ki so ji zaupani v varstvo. Čas, preživet z babico, bo drugačen — namenjen bo posredovanju življenjskih modrosti, pripovedovanju zgodb, poslušanju, skupnim življenjskim dogodivščinam, igri in podobno.

Le na ta način lahko babica postane resnična opora in pomembna oseba pri vzgoji svojih vnukov. Zato je vredno, če mati in oče svojim staršem v odnosu z vnuki postavita ključne oporne točke (to recimo velja za prehranske in zdravstvene zahteve), v drugih zadevah pa jim preprosto zaupata.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.