Mladi kmet, ki se s traktorja rad presede na motor in včasih raztegne meh harmonike

Pot iz Ljubljane nas je tokrat vodila vse do prleške ravnice. V Veržeju smo obiskali Eko kmetijo Rozmarič, ki leži ob zadnjem delujočem mlinu na desnem bregu reke Mure. Pred mikrofon smo povabili 29-letnega Uroša, inženirja strojništva, ki je kot mladi kmet uradno postal mladi prevzemnik in se odločil nadaljevati tradicijo kmetovanja, ki gre iz roda v rod.

Družino Rozmarič ob Urošu sestavljajo še mama Natalija, oče Mihec in sestra Barbara. Ukvarjajo se s pridelavo in prodajo avtohtonih in tradicionalnih žit in psevdožit ter pridelavo oljnic za prodajo olja. Kot inženir strojništva je bil do lani zaposlen v podjetju, kjer konstruirajo in izdelujejo nadgradnje za tovorna vozila.

"Po treh letih sem opazil, da nisem sposoben vsak dan svojega življenja presedeti osem ur v betonski škatlici," se nasmeje Uroš. "Zato sem se na koncu odločil, da je več vredno iskati rešitve za izzive v ekološkem kmetijstvu kot v tovorni industriji ter nadaljevati tradicijo kmetovanja."

Leta 2013 so spremenili dotedanjo usmeritev in stopili na pot ekološkega kmetovanja. "Za ta korak se je odločil moj oče, ker enostavno ni želel več pri vsakem škropljenju zastrupljati sebe in hrane ter surovin, ki niso primerno zanj in ostale ljudi. Pred tem smo bili v konvencionalnem kmetijstvu ter že prodajali bučno olje in smo v hlevu redili prašiče na prirast na globokem nastilu," pojasnjuje mladi prevzemnik.

Na kmetiji imajo svojo trgovinico, ki je obogatena z najrazličnejšimi izdelki, kot so toplo stiskano bučno olje, hladno stiskano bučno olje, hladno stiskano sončnično olje, hladno stiskano laneno olje, hladno stiskano ričkovo olje, hladno stiskano olje oljne ogrščice, ajdova kaša, ajdova moka, prosena kaša, bučna moka, bučna in lanena semena.

"Letos smo začeli tudi s pridelavo fižola za hrano in kot semenski material," ponosno pripoveduje Uroš in dodaja, da na kmetiji ne uporabljajo niti ekoloških škropiv, saj polja strojno in ročno okopavajo.

Mladi Prlek je tudi predsednik Društva ekoloških kmetov Pomurja Rodna Grűda. Število članov v društvu se je letos povečalo na 36. Opaža, da je povpraševanje po ekoloških izdelkih veliko, "saj stranke res želijo zaužiti hrano, ki je okusna, kakovostna in ima znan izvor na kmetiji, ki ne prideluje samo zato, da proda izdelke, temveč da ohranja biotsko raznovrstnost in naravno raznolikost tako rastlin kot živali".

Uroš je tudi član nadzornega odbora v Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije (ZDEKS), njihova članica društva Rodna Grűda Tatjana Buzeti pa je postala nova predsednica ZDEKS.

V njegovi družini in ožjem sorodstvu se lahko pohvalijo s pevskim talentom. S svojim glasom mladi kmet bogati Moško vokalno skupino Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej. 

"Že moj dedek ter vsi njegovi bratje in sestre so bili glasbeno nadarjeni. Imeli so celo ansambel, ki se je imenoval Bele narcise. Tudi moj oče in mama sta obiskovala šolski pevski zbor in pozneje še mešani pevski zbor v Veržeju. Tako smo jaz in vsi moji bratranci ter sestrične od malega odraščali ob pevskih nastopih in ob vsakem družinskem praznovanju poslušali ubrano petje."

Ob tem velja omeniti še eno njihovo družinsko zgodbo. Brat Uroševega dedka Anton Rozmarič je duhovnik na avstrijskem Koroškem, salezijanec, ki je lani obhajal biserno mašo, torej 60 let duhovništva. Ob tej priložnosti so sorodniki oblikovali priložnostni zbor in mu prepevali na slovesnosti.

"Prepevali smo v cerkvi svetega Mihaela v Veržeju, kot že ob njegovi 50-letnici duhovništva, saj je želel imeti jubilejno mašo v rojstnem kraju. Res sem vsakič ponosen, ko lahko vidim in slišim, kako nas je moja botra Tatjana Rozmarič Poštrak sposobna pripraviti na tako zahtevno nalogo."

Nazadnje je zaigral na harmoniko na srečanju Rozmaričev pred petimi leti. A tudi ob našem obisku je iz nje izvabil eno pesem.

V srednji šoli, po zaključku nižje glasbene šole, ga je zaneslo v svet borilnih veščin, saj je začel trenirati tajski boks oziroma Muay thai, kot ga poimenujejo Tajci.

"Čez dve leti sem začel trenirati judo in tekmoval v državnih ligah. Po dveh letih nisem več redno hodil na judo, grem pa še včasih na rekreativni trening," opisuje Uroš, ki ima še eno strast – motorje. Kaj je bil razlog, da je pri desetih letih dobil svoj prvi motor, boste izvedeli v podkastu, ki mu lahko prisluhnete tudi tukaj.

Mladenič je tudi predan gasilec v PGD Veržej, čeprav je svojo 'gasilsko kariero' začel v PGD Banovci.

"Moja pot v gasilske vrste se je začela v času otroštva, ko sem na šmarnice zahajal v Banovce, ker jih je tam vodila moja sestrična. Po šmarnicah smo se otroci igrali okrog tamkajšnjega gasilskega doma. In takrat so me povabili h gasilcem v njihovo društvo."

Ko je dopolnil 18 let, se je prepisal v PGD Veržej in postal operativni gasilec. Trenutno je član nadzornega odbora in pomočnik poveljnika.

Vse dosedanje podkaste lahko poslušate na tem mestu.