Kako kot oseba z motnjo pozornosti ohranjam zbranost pri maši

Pred kratkim sem izvedela, da imam motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo. Pravzaprav jo ima vsa moja družina. Kljub izzivom, ki jih prinaša, pa v diagnozi vidim tudi veliko pozitivnih plati. Ljudje z omenjeno motnjo smo recimo zelo ustvarjalni misleci in ko se naučimo premagovati pogoste izzive v vsakdanjem življenju, lahko postanemo zelo prilagodljivi.

Eden od izzivov, s katerim sem se vedno soočala, je zbranost pri sveti maši. Ne glede na to, kako dobri so moji nameni, sem med mašo zelo raztresena. O čem je bila pridiga? Ne vem, lahko pa vam na dolgo in široko predstavim vseh šest različic svojega najljubšega recepta za piškote, ki sem se jih domislila med branjem evangelija.

Tole so tri stvari, ki najbolje vplivajo na mojo sposobnost zbranosti med sveto mašo.

Če sedite v sprednjem delu cerkve, občutno zmanjšate število dejavnikov, ki bi vas lahko motili med sveto mašo. Veliko ljudi v vašem vidnem polju predstavlja veliko obremenitev za vaše možgane – ki si po možnosti na vse pretege prizadevajo, da te obremenitve ne bi občutili. Saj veste, kakšne misli se vam takrat podijo po glavi …

Ali tisti možakar spi?

Eden, dva, trije, štirje ... koliko sinov je v tej družini?

Oh, kako krasne uhane ima! So morda iz trgovine, v katero najraje zahajam? Ko sem ravno pri tem, unovčiti moram kupon za popust, preden bo potekel …

Če ste oseba, ki običajno raje sedi v zadnjem delu cerkve (ali ki redno zamuja k maši), je lahko malce neprijetno iskati sedež v prvih klopeh. Priporočam, da pridete vsaj 15 minut prej, da si zagotovite svoje mesto v eni od prvih klopi čim bližje oltarju.

Čas pred začetkom svete maše izkoristite za branje evangelija (pa tudi beril). Zakaj? Morda boste presenečeni, kako branje vnaprej pomaga, da se lažje zberete in prisluhnete Božji besedi med sveto mašo.

Velik del svete maše vključuje izgovarjanje molitev, ki smo se jih naučili kot otroci, ali poslušanje bralcev, pevcev in duhovnikov, ki izgovarjajo molitve in berejo Božjo besedo.

Um z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo medtem zlahka nekoliko "odplava", če ni dejavno vključen v dogajanje. Če med mašo vzporedno beremo vse, kar tudi slišimo, dejavno vključimo še en čut (vid): to nam pomaga, da se naši možgani bolj celostno vključijo v obred.

Obstaja veliko načinov, kako slediti maši in izbrani Božji besedi. Preizkusite lahko različne možnosti, da ugotovite, kaj vam je najbolj prijetno in pri čem boste dolgoročno vztrajali. Lahko si omislite čudovit, v usnje vezan misal, ali pa mesečno naročnino na Magnificat.

Če se, tako kot jaz, nikoli ne spomnite, da bi te stvari prinesli s seboj k sveti maši, se zatecite k uporabi digitalnih sredstev. Obstajajo aplikacije, ki jih lahko uporabljate v ta namen, revija Magnificat je na voljo tudi v spletnem listalniku. Veliko spletnih strani ponuja tedenski izbor Božje besede: do njih lahko dostopate prek brskalnika na svojem pametnem telefonu in zanje sploh ne potrebujete aplikacije.

Čeprav se nikoli ne spomnim, da bi s seboj k maši prinesla misal, pa nikoli ne pozabim svojega dnevnika, ker ga nosim s seboj, odkar pomnim. Od nekdaj si moram zapisovati stvari, da jih lahko predelam in si jih zapomnim.

In zdaj vam predstavljam morda najspornejši predlog, kako ohraniti zbranost pri sveti maši: delajte si zapiske med pridigo.

Oseba z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo včasih težko obdela informacije, če nima dovolj čutnih dražljajev. Za nekatere izmed nas je strmenje v duhovnika, ki govori, recept za to, da ga sploh ne slišimo ali pa si ne zapomnimo ničesar, kar pripoveduje. (Namesto tega morda štejemo trne v kroni na Jezusovi glavi na razpelu.)

Toda nekaterim izmed nas se pri zapisovanju informacij zgodi nekaj čarobnega: tisto, kar slišimo, lahko obdelamo, in informacije ostanejo v naših možganih. Ne glede na to, ali si zapiske delate v telefonu ali v dejanskem dnevniku, vam ta navada lahko omogoči, tako kot meni, da se med sveto mašo resnično vživite v pridigo.

Jezus vaših možganov z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo ne zavrača, zato sami tega nikar ne počnite.

Včasih sem svojo raztresenost pripisovala temu, da nisem dovolj dobra oseba ali da moja ljubezen do Boga ni dovolj močna. Toda spoznala sem, da ne glede na motnjo, s katero moram živeti, pretirana samokritičnost težave ne bo odpravila.

Gospod je z nami nežen in potrpežljiv. Vesel je, da pridemo k maši, da mu želimo darovati svoj čas. Morda tega, da moramo med molitvijo svojo pozornost vedno znova preusmerjati Nanj, ne vidi kot pomanjkljivosti, ampak kot naš izraz ljubezni do Njega.

Ne glede na to, ali imate diagnozo motnje pozornosti s hiperaktivnostjo ali pa vam pozornost zgolj zlahka uhaja na vse strani: drobna strategija lahko veliko pripomore k vaši zbranosti med sveto mašo.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.