Oznanjevanje evangelija je Jezusova zapoved (Mr 16,15). Ne gre za izbiro. Vsakdo, ki želi biti pravi Jezusov učenec, mora to brezpogojno sprejeti – kar so razumeli svetniki vseh časov. Pri Bogu namreč ni prostora za polovične rešitve:
Vem za tvoja dela, da nisi ne mrzel ne vroč. O, ko bi le bil mrzel ali vroč! Ker pa nisi ne vroč ne mrzel, ampak mlačen, sem pred tem, da te izpljunem iz svojih ust (Raz 3,15–16).
Pot evangelija je ljubezen
Ta navedek iz Knjige razodetja nas vabi, da izberemo pot ljubezni. Zgodovina odrešenja nam je pokazala Boga, ki skrbi za svoje ljudstvo, ki ga ljubi do te mere, da ni prizanesel niti lastnemu Sinu, da bi človeštvo rešil pred večno smrtjo.
In Jezus nam je naročil, naj krščujemo tiste, ki verujejo. Morda bi lahko pomislili, da je to naloga duhovnikov, redovnikov in misijonarjev. Kakšna napaka!
Dolžnost vseh nas, ki smo krščeni, je oznanjevanje evangelija. In mnogim se to zdi zelo zapletena naloga! Prvič, ker verjetno ne vemo dovolj o naši katoliški veri. Drugič, ker se bojimo zavrnitve. In tretjič, kar je precej značilno: mislimo, da nimamo časa.
Kako lahko torej izpolnimo Jezusovo zapoved? Svetniki nam ponujajo nekaj dobrih idej:
1SLUŽENJE
Apostol Janez pravi: "Če kdo pravi: 'Ljubim Boga,' pa sovraži svojega brata, je lažnivec. Kdor namreč ne ljubi svojega brata, ki ga je videl, ne more ljubiti Boga, katerega ni videl." (1 Jn 4,20)
Sv. mati Terezija je trdno verjela v to, zato je vse svoje življenje posvetila najbolj ubogim in prezrtim. S svojim načinom življenja je oznanjevala evangelij na najjasnejši način. To jo je privedlo do izjave, kako "zelo pomembno je, da se zavedamo, da mora ljubezen, če je resnična, boleti".
Drugim lahko služimo kjerkoli: doma v družini, na delovnem mestu med sodelavci, na ulici med neznanci. Ni treba, da gre za nekaj veličastnega: pomagamo lahko na preprost, naraven, toda učinkovit način. To je izraz čiste ljubezni.
2DOBRA DELA
Zato apostol Jakob v svojem pismu piše: "Kaj pomaga, moji bratje, če kdo pravi, da ima vero, nima pa del? Mar ga lahko vera reši? Če sta brat ali sestra gola in jima manjka vsakdanje hrane, pa jima kdo izmed vas reče: 'Pojdita v miru! Pogrejta se in najejta!', a jima ne daste, kar potrebujeta za telo, kaj to pomaga? Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mrtva (Jak 2,14-17)."
Dobrodelnost seveda lahko vključuje materialno pomoč, lahko pa je tudi duhovna: da prisluhnemo tistim, ki so žalostni, in jim nudimo tolažbo, da pozdravimo vsakega človeka, ali pa delimo svoj čas s tistimi, ki so osamljeni. Dobrodelnost je ljubezen v svojem najbolj vzvišenem izrazu.
3PRIČEVANJE
V tem kontekstu so zelo primerne besede, ki jih pogosto pripisujejo sv. Frančišku Asiškemu kot priporočilo njegovim bratom glede vpliva življenja po evangeliju v njihovem vsakdanjem življenju: "Vedno oznanjuj evangelij, in kadar je treba, uporabi tudi besede."
Čeprav je sporočilo skladno s Frančiškovim življenjem, v resnici ni dokazov, da je kdajkoli izrekel kaj podobnega.
Toda prepričan je bil, da morajo kristjani živeti v skladu z evangelijem: da ga morajo oznanjevati z besedo in zgledom. Zato je bilo njegovo pričevanje tako prepričljivo in zato je ustanovil redovne skupnosti za moške in ženske (klarise) ter se s tretjim redom spomnil tudi laikov.
Pripovedujte o svoji izkušnji
In končno, ali je treba govoriti? Seveda je! Bog želi, da o Njem govorimo brez strahu, kajti Gospod nam bo dal besede, ki jih potrebujemo. Najbolj prepričljive besede pa bodo tiste, ki izhajajo iz lastne izkušnje vere.
Da bi lahko to storili, pa moramo najprej gojiti tesno razmerje z Bogom. Molimo, redno prejemajmo zakramente, izobražujmo se in se v svojih potrebah obračajmo k Njemu. Kmalu bomo imeli veliko izkušenj, ki jih bomo lahko delili, ker nam bo hitro pokazal, da nas posluša.
Na ta način bodo tisti, ki o Bogu ne želijo slišati, Boga videli v našem načinu življenja in v tem, kako ravnamo z njimi. Tako bodo postopoma razumeli, da je evangelij zanesljiva pot do nebes.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
