Cenimo, ker nas prebirate. Še naprej bi radi širili lepe zgodbe in dobre novice. Vnaprej hvala za vašo pomoč. 🤝
Vprašanje bralke:
Težko sem prijazna in naklonjena do njega. Težko kaj naredim posebej zanj, zato ker ničesar več ne čutim do njega oz. čutim predvsem jezo, obupanost, vse prepogosto tudi neko otopelost ali vseenost. Ne vem več, kaj sploh še lahko naredim. Včasih se vprašam, ali sploh še ima smisel vztrajati, če je vse tako prazno in naporno.
Katarina
Odgovarjata Drago in Sara Jerebic, zakonska in družinska terapevta:
Na to vprašanje lahko poskusimo odgovoriti s prispodobo avta, ki jo je uporabil William Glasser, ko je hotel predstaviti kompleksnost človeškega vedenja.
Avto ima štiri kolesa. Sprednji dve predstavljata naše misli in dejanja, zadnji dve pa čustva in telesne odzive. Volan simbolizira našo izbiro, našo zavestno določanje smeri. Če želimo spremeniti svoje počutje (smer zadnjih koles), moramo najprej spremeniti smer sprednjih dveh koles (naša dejanja in razmišljanje). Če ju usmerjamo v bližino, spoštovanje in sodelovanje, bodo temu sledila tudi čustva in sčasoma do določene mere tudi telesno počutje. Če pa misli zdrsnejo v kritiko, dejanja pa v umik ali brezbrižnost, bosta tudi telo in čustva pokazala napetost in oddaljenost.
Primer tega je žena, ki se je počutila zavrnjeno in osamljeno, ker si mož že nekaj časa ni vzel čas za pogovor z njo. V njej se je pojavljala misel, da mu ni več pomembna. Ko je to misel prepoznala in jo poskusila "nadomestiti" ali dopolniti z drugo, v smislu, morda pa se tudi on počuti podobno, je znova poskusila priti do njega, biti bolj odprta in naklonjena. Ob naslednjem pogovoru je bil mož presenetljivo odziven. Zanimivo, mož se najverjetneje ni spremenil zato, ker bi ga ona prisilila, ampak bolj verjetno, ker je ona spremenila svojo "smer" (svoja dejanja in misli).
Pomembno se je zavedati, da se naša čustva in telesno počutje ne pojavijo naključno, temveč so praviloma kot notranje signalne lučke, ki nas opozarjajo, če se peljemo v pravo ali napačno smer. Če začutimo napetost, je pomembno, da preverimo, ali naše misli in dejanja res vodijo tja, kamor si želimo.
Pomembno se je zavedati, da ne moremo upravljati sozakončevega volana, lahko pa vsak zase prevzame odgovornost za svojo smer. Ko to razumemo, se odpre možnost, da lahko spet vozimo v isto smer.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
