Papeževanje novega voditelja Katoliške cerkve Leona XIV. je pozornost sveta med drugim znova usmerilo v bogoslužno veličastje Cerkve. Celo znamenita modna revija Vogue se je razpisala o izbiri oblačil novega papeža, ko je ta po konklavu stopil na balkon Bazilike sv. Petra.
Po minimalizmu papeža Frančiška je Leon XIV. znova uvedel nekaj simbolnega bogastva papeške mode. Med svojim prvim javnim nastopom je nosil klasičen bel talar v kombinaciji z živo rdečo moceto, burgundsko rdečo štolo, izvezeno z zlatom, čipkaste manšete in manšetne gumbe.
Oblačila Leona XIV. so bila opažena po vsem svetu: duhovnik John Wauck, profesor cerkvene komunikacije na Papeški univerzi Svetega križa v Rimu, je Leonov izbor imenoval "vrnitev k izročilu".
Papež Leon je modne privržence dejansko tako navdušil, da je prejel za papeža nekoliko neobičajno priznanje – ameriški časnik The New York Times ga je opisal kot (doslej) eno najelegantnejših osebnosti v letu 2025.
Onkraj sloga: teologija v tkanini
Za večino katoličanov – za papeže morda še toliko bolj – naziv "najbolje oblečene osebnosti" ni njihovo najvišje poslanstvo v življenju. Pa vendarle je morda nekaj lepega v tem, kako nam Leon XIV. kaže, da vidni jezik Cerkve prav tako posreduje teološke resnice.
Oblačila niso zgolj okras, temveč govorijo o zakramentu, avtoriteti in zgodovini, o neprekinjeni povezavi med preteklostjo in sedanjostjo. Leonova izbira odraža željo po cerkvenem spominu – ne gre za površinsko razkošje, temveč za globoko ukoreninjeno simboliko.
Pod drobnogledom širšega občinstva
Morda se zdi presenetljivo, da papeška oprava pritegne pozornost osrednjih modnih medijev, vendar je bistvo prav v tem. Ko nekatoličani opazijo bogastvo papeških oblačil, jih bo morda premamila radovednost in bodo želeli razkriti globlji pomen, ki se skriva za njimi. Kaj je moceta? Zakaj rdeča in bela barva? Kaj predstavlja štola?
Ta vprašanja odpirajo okna v katoliško bogoslužno izročilo – in v lepoto, ki jo uteleša Petrov sedež.
Takšno poročanje pomaga odpraviti skrivnostnost vidnega jezika Cerkve – in župnijska oblačila iz nepoznavanja preseli v vsakdanje pogovore. V času, ko je versko izročilo bolj kot ne potisnjeno na obrobje, je to vredno spodbujati.
Navdihi in povabila
Elegantno razkošje Leona XIV. ima globlji pomen in ni privlačno zgolj za modne navdušence. Vse nas, pa naj smo katoličani ali ne, vabi, naj se vprašamo, kako sveti simboli odražajo našo predanost veri.
Lahko gremo še dlje in premislimo, na kakšne načine lepota in izročilo poglabljata duhovno življenje. In končno, v našem nenehno spreminjajočem se svetu se lahko vprašamo, v kolikšni meri lahko spoštovanje izročila sobiva s poslanstvom prenove.
Čeprav od papežev ne pričakujemo, da bodo krasili naslovnice modnih revij, papež Leon XIV. s poživitvijo svojega sloga pripoveduje širšo zgodbo. Gre za nadaljevanje izročila, vidno spoštovanje svetih simbolov ter misel, da lepota in teologija lahko hodita z roko v roki.
Zato le nazdravimo papežu Leonu XIV.: pa ne zgolj zato, ker je na seznamu najbolje oblečenih za leto 2025, temveč kot papežu, čigar oblačila lahko vzbudijo večjo radovednost, globlje razumevanje in obnovljeno spoštovanje do vidne teologije katoliškega bogoslužja.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
