Mama in učiteljica: “Veselje v otroških očeh, ko jim nekaj uspe, je zame gonilna sila”

Ljudmila Ana Par prihaja iz Celja in je mama dveh otrok. Po izobrazbi je profesorica razrednega pouka in diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok, zaposlena v šoli, letos bo poučevala tretji razred.

Življenje jo je naučilo, da se mora večkrat ustaviti. Tako v prostem času rada počiva, klepeta s prijatelji, bere, kvačka in preživlja čas v naravi. Prav tako ji je ljuba glasba – rada jo posluša, poje, igra orgle in kitaro.

"Ko sem izgorela, me je igranje orgel dvigovalo, da zmorem nekaj narediti. Lahko bi rekla, da je igranje orgel odlična terapija," izpostavlja Ana, ki jo jeseni čaka še en nov glasbeni korak – učenje petja v glasbeni šoli.

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Idealen začetek dneva se zgodi vsakokrat, ko se zbudim pred budilko in lahko v miru zmolim jutranjo molitev, se "cartam" z otrokoma in se ob zvonjenju budilke v miru uredim.

Četudi me zbudi budilka, jutranjega rituala ("cartanja" in molitve) ne izpuščam. Le priprava na vsakodnevne obveznosti je malo manj idealna, saj je hitrejša in bolj stresna.

2. Biti urejena je za vas pomembno, ker ...
… z urejenostjo pokažem spoštovanje in ljubezen do sebe.

3. Materinstvo je najlepša vloga, ker …
… je zame biti mati najlepše darilo, ki mi je bilo dano v življenju, in sem neizmerno hvaležna za to milost. Biti priča odraščanju in razvoju otrok, h kateremu kot mati veliko doprinesem, mi je čudovita izkušnja, ki jo doživljam le zato, ker mi je dano biti mati.  

4. V čem kljub nemalo izzivom vidite lepoto učiteljskega poklica, kaj vas žene, da vztrajate in iščete nove pristope?
Pravijo, da je biti učitelj poslanstvo, ki nam je položeno v zibelko. Preprosto se ne vidim drugje kot pri delu z otroki. Delo z otroki me osrečuje. Veselje v otroških očeh, ko jim nekaj uspe, ko usvojijo novo snov ali novo znanje, je zame gonilna sila, da iščem vedno nove pristope za njihov uspeh tako v šoli kot doma.

Pouk oblikujem v razgibane ure, za kar porabim precej dodatnega časa. A veselje na otroških obrazih mi daje moč in voljo, da vztrajam in pouk oblikujem na različne načine, kjer se lahko učenci učijo preko slišanega (poslušanje, sodelovanje, medsebojno učenje), videnega (konkreten material) in gibanja (delavnice, ki zajemajo slušni in vidni del učenja), saj se vsak otrok kot tudi odrasel uči hitreje na njemu bližji način (vidni, slušni ali gibalni).     

Kakšne so vaše želje ob začetku novega šolskega leta in kaj bi ob tem sporočili učencem in njihovim staršem?
Pred nami je novo šolsko leto, novi izzivi, nov list v življenju. Dragi starši in učenci, želim vam, da nov list popišite s čudovitimi spomini, dogodivščinami in skupnimi trenutki, ki jih boste za vedno shranili v svoje srce. Naj bodo delo za šolo, čas za družino in druge obšolske dejavnosti v ravnovesju. Tako bo vaš list dobival čudovite zapise z vsakega področja enako.

Dragi učenci, želim vam, da se v šoli maksimalno trudite. Če boste v učenje in delo res vložili trud, boste zmagovalci ne glede na končni izid. Ocene so le številke, ki vas ne opisujejo. Opisujejo vas vaše osebne lastnosti. Zato bodite srčni, dobri, iskreni, ljubeči, pomagajte in iščite dobro v ljudeh, saj to je tisto, kar šteje. Zaupajte vase, prosite Boga za pomoč in prepričana sem, da boste uspešni. Želim vam prijeten začetek šolskega leta. 😊

5. Vaše močno področje je tudi glasba. Kaj vam pomeni?
Glasba je zame sprostitev, zdravilo in injekcija dobre volje. Ne znam si predstavljati življenja brez glasbe. Glasba me spremlja vsakodnevno doma in v službi. Z učenci vsakodnevno pojemo ob kitari in se tako sprostimo in pripravimo na novo šolsko uro.

Pred leti sem zaradi družinskih obveznosti opustila zadnji letnik orgel. Nedokončano izobraževanje mi ni dalo miru, zato sem se po desetih letih vrnila nazaj na Orglarsko šolo Svetega Jožefa nad Celjem in jo junija tudi uspešno zaključila.

6. Dejali ste, da vam je bilo igranje orgel v veliko uteho v obdobju izgorelosti. Na kakšen način in česa vas je nasploh naučilo to obdobje?
Ko sem izgorela, sem za dva meseca opustila igranje orgel, saj sem bila izredno utrujena. Stanje se ni izboljšalo čez noč in vsako delo me je utrudilo. Ko sem ponovno sedla za orgle, sem spoznala, da zmorem igrati in da se ob tem čudovito počutim. Tako so orgle postale "terapija". Vsak moj napredek pri igranju mi je dvignil občutek moči in okrepil vero.

Izgorelost me je naučila vrniti se nazaj k sebi; spoznati samo sebe, se bolje slišati, slediti sebi, se odzivati na svoje telo, se ponovno ukvarjati s hobiji, ki me polnijo. Spremenila sem svoj način življenja, poglede na nekatere stvari. Zrasla sem v veri in zaupanju v Boga. Na to obdobje gledam s hvaležnostjo, saj sem v tem času zelo veliko pridobila. Zdaj sem srečnejša, mirnejša in polna življenja.

7. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni, in kaj ste se iz nje naučili?
To je bil čas ločitve, ko sem bila še mnenja, da mora večina skrbi stati na meni. V nekem trenutku, ko je bilo vse pretežko, sem spoznala, da je lažje, če vse predam Bogu in mu zaupam, da bo on poskrbel za mojo družino. Marsikatera skrb je izginila, tudi finančna, in vse v življenju je postalo lažje, lahkotnejše. Postala sem bolj brezskrbna in sproščena.

8. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Vsakodnevno se duhovno napolnim z molitvijo, naravo, družino in s prijatelji ter športom; veliko mi pomeni nedeljski obisk svete maše; rada grem na slavilne večere in na srečanje za ozdravljenje duše in telesa, Maranatha, ki ga vodi duhovnik mag. Vlado Bizjak; večkrat grem za nekaj trenutkov v tišino in mir pred Najsvetejše; vsake toliko pa obiščem različna romarska središča.

9.  Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Za dežjem vedno posije sonce. 😊

10. Biti ženska je lepo, ker …
… je biti ženska vstopnica za poklic biti mati. Neizmerno sem srečna in hvaležna, da sem lahko ženska in mati ter da lahko predajam otrokoma tisto, kar nosim kot ženska v sebi; ljubezen, toplino in nežnost.

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.