Katoliška vera že več kot 2.000 let navdihuje verna občestva, da gradijo svetišča na najbolj neverjetnih krajih: da lahko verniki častijo Boga v oddaljenih vaseh, za označevanje oddaljenih območij s katoliškimi znamenji, ali pa zaradi krajevnih izročil, po katerih so na odmaknjenih krajih beležili čudeže in prikazovanja. Kapela Device Marije iz Lape na Portugalskem je izrazit primer versko navdahnjene arhitekture na odmaknjenem kraju.
Ta kapela, zgrajena leta 1694 v župniji Soutelo, na pobočjih hriba Penamourinha, 64 kilometrov severno od Porta, stoji znotraj ogromne skale. Od zgoraj se zdi, kot bi velikan dvignil kos skale v obliki jedilne buče in tik pod njim namestil trikotno kapelo.
Občudovanja vredno si je predstavljati že ljudi, ki so v 17. stoletju zgradili cerkev na vrhu osamelega hriba; dejstvo, da so domačini izklesali prostor v ogromni granitni skali in vanj nekako postavili kapelo, pa ni nič drugega kot inženirski čudež.
To čudo sta zgradila João Gonçalves in njegova žena Margarida da Silva iz župnije Santo Adrião de Soutelo. Izročilo pravi, da se je leta 1805 pred skalnato cerkvijo prikazala Marija, kar je spodbudilo prve množice romarjev, da so obiskali to oddaljeno svetišče.
Danes je najpomembnejše romanje v kapelo Device Marije iz Lape na drugo nedeljo v juliju: takrat se verske slovesnosti, kot so devetdnevnice, svete maše in procesije z lučkami, prepletajo z množičnimi dogodki, kot so koncerti, ognjemet in živa glasba.
Kapela je za bogoslužja na voljo le ob romanjih, v preostalem delu leta pa se verniki in turisti lahko povzpnejo na hrib ter si ogledajo ta kraj češčenja in njegovo slikovito okolico. Nedavni obiskovalec je kapelo Device Marije iz Lape opisal kot kraj, ki "preseneti, nam dvigne duha ter širi mir in spokojnost".
Vzpon do svetišča na vrhu hriba je sestavni del izkušnje, ki vodi do tega, da se "znebimo vseh razočaranj in posvetnih spremenljivosti ter iz izkušnje izstopimo lažji in napolnjeni z upanjem". Po besedah tega navdihnjenega obiskovalca lahko obisk skalnate cerkve ljudem pomaga, da se znebijo vsaj nekaterih skal, ki jim bremenijo življenje.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
