V šestem razredu osnovne šole so patru Toniju Brinjovcu, zdaj minoritu v vlogi župnika moderatorja na Ptujski Gori in rektorja tamkajšnje bazilike, dovolili, da stoji na odru. A takrat je lahko le nemo odpiral usta, saj so mu učitelji dejali, da nima dovolj posluha, da bi lahko na glas počel to, kar je že takrat čutil, da je njegova strast – prepeval.
P. Toni, ki smo ga na Aleteii že predstavili, je iz tistega odra odšel odločen, da bo dokazal, da zna in zmore več kot le nemo odpirati usta. V študentskih časih se je priključil vokalni skupini, obiskoval je glasbeno šolo, brusil svoj posluh in talent. Čeprav je ob vstopu v samostan njegova ljubezen do petja, na videz, potihnila, Toni ni odnehal.
Od pojočega fizioterapevta do pojočega patra
Če je bil v svoji prvi službi fizioterapevta prepoznan kot pojoči fizioterapevt, je korona Toniju dala priložnost, da v svet pošlje svoj prvi (povsem amaterski) video nekaterih pesmi, ki jih je takrat zapel v prazni cerkvi Marijinega vnebovzetja v Turnišču, kjer je tedaj deloval Postal je znan kot pojoči župnik.
A Toni je želel še več. Njegova želja po tem, da svojo ljubezen do glasbe deli z drugimi, ga je pripeljala do odločitve, da organizira svoj prvi samostojni koncert. Kot sam pravi, odločitev ni bila lahka, a njegova ljubezen do glasbe in želja po tem, da s pesmijo obdari druge, sta prevladali.
Vse prepeva z enako ljubeznijo
Na zadnjo avgustovsko nedeljo je pod sloganom "Glasba je življenje" na trgu pred baziliko na Ptujski Gori izvedel svoj prvi koncert. Slavilne, dalmatinske, pop in narodno-zabavne pesmi … Toni vse prepeva z enako ljubeznijo. In občinstvo je to znalo nagraditi. Najprej z udeležbo, saj so obiskovalci napolnili trg pod baziliko. Ne le to; že uro in pol pred koncertom so se na s soncem obsijanem trgu pričeli zbirati prvi poslušalci, pol ure pred začetkom je bil trg nabito poln. Obiskovalci koncerta so svoje mesto tako iskali tudi na stopnicah ob baziliki, na obzidju ob cerkvi in še kje.
V več kot dve uri dolgem koncertu je p. Toni večkrat dvignil občinstvo na noge. Z njim so ljudje prepevali, ko se je spominjal starejših slovenskih popevk, dalmatinskih uspešnic in ljubezen do glasbe pretopil v petje duhovnih pesmi ter slovenskih narodno-zabavnih viž.
Širi ljubezen do Boga, ljudi in glasbe
Ob koncu so ga nagradili s stoječimi ovacijami in s tem pokazali spoštovanja do tega, kako p. Toni z glasbo širi ljubezen do Boga, do ljudi in seveda do glasbe same. Že podatek, da so ljudje na Tonijev koncert prišli z vseh koncev Slovenije (tudi z avtobusi), pove dovolj o tem, kako težko je občinstvo čakalo na priložnost, da prisluhne njegovemu petju.
Po koncertu je p. Toni strnil nekaj svojih misli ob tem zanj prelomnem dogodku.
Kot je bilo izrečeno med koncertom, to ni bil spektakel s simfoničnim orkestrom. Bila je zgodba o ljubezni do petja. Zgodba o vztrajnosti in odločnosti.
P. Toni Brinjovc s svojo glasbo in petjem ne želi izstopati, ne želi postavljati sebe pred Boga, ampak je našel način, da združuje obe svoji veliki ljubezni. Duhovništvo in prepevanje je združil v sozvočje, ki osrečuje tiste, ki jim je oboje namenjeno.
Poroke, krsti pa tudi svete maše in drugi zakramenti – p. Toni s svojim pevskim talentom prinaša tisto drobtinico veselja in radosti, ki ju dandanes, v ponorelem svetu, tako močno potrebujemo.
