Ne plešeta, ne zbijata šal in ne sledita najnovejšim smernicam: kljub temu ta mlada pravoslavna kristjana na TikToku in drugih platformah privabljata na milijone ogledov
Prvi video Tudorja in Adriana je na TikToku dosegel 2,6 milijona ogledov. Pa pri tem ne gre zgolj za še en posnetek najnovejših plesnih korakov ali posnemanje neke priljubljene novosti na družbenih omrežjih: Tudor in Adrian sta prijatelja, ki s pesmijo skupaj molita!
Oba sta pravoslavna kristjana, svoj Instagram profil Orthodox Brothers (17.200 sledilcev) in TikTok račun (48.900 sledilcev) pa uporabljata za seznanjanje ljudi z bizantinskimi napevi.
Bizantinski napevi so tradicionalna bogoslužna oblika petja v pravoslavni Cerkvi, ki se je zgodovinsko razvila v grškem (in pozneje v arabskem) jeziku. Prijatelja se brez kakršnekoli umetelnosti snemata v cerkvi, dnevni sobi ali preprosto v svojem avtomobilu, včasih pa nekatere pesmi na veselje svojih sledilcev prevedeta tudi v druge jezike.
"Deležna sva veliko podpore in to naju žene, da nadaljujeva," Tudor pojasnjuje v video posnetku z Nikolasom Tirrierjem. Mladenič se je rodil v Romuniji, odraščal pa je na območju Pariza in že skoraj dvajset let živi v Franciji. Izražanje vere je zanj temeljnega pomena, tudi na družbenih omrežjih.
"Ne smemo se bati, da smo kristjani. Ko sem odraščal, sem se tega nekoliko sramoval, zdaj pa sem na svoje krščanstvo ponosen," pripoveduje.
Pod vplivom svojega očeta, pravoslavnega duhovnika, in s sodelovanjem pri božanski liturgiji se je mladenič odločil, da se bo zares naučil bizantinskega napeva. "Tega ne počneva zase; to počneva najprej in predvsem za Kristusa. S tem ne bova ničesar pridobila," pojasnjuje.
Starodavna in slovesna oblika bogoslužne glasbe
Bizantinski napev je monodičen, kar pomeni, da temelji na eni sami melodični liniji brez harmonizacije. Včasih ga spremlja ison, nota, ki jo za podporo tonu držijo drugi pevci.
Bizantinsko petje je v bistvu ustno in melizmatično (kar pomeni, da več not podpira isti zlog, za razliko od zlogovnega petja, pri katerem se vsak zlog besedila zapoje z eno samo noto), pri tem pa se velik pomen pripisuje psalmodiji, torej petju ali recitiranju psalmov, in vokalnemu okrasju. Namenjeno je predvsem jasnemu in kontemplativnemu posredovanju svetih besedil, pogosto v stari grščini, ter spodbuja notranjo molitev in občutek slovesnosti.
Ta oblika petja, uradno določena v prvih krščanskih stoletjih, je še danes živa, posebej v grških, sirskih in arabskih pravoslavnih cerkvah.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
