Dolina naravnih mostov, v kateri boste našli tudi cerkvico iz 15. stoletja

Apnenčasto kamnino, ki gradi Rakov Škocjan, je skozi tisočletja raztapljala voda. Deževnica je pronicala skozi razpoke in ustvarjala podzemne rove in dvorane. Reka Rak izvira v Zelških jamah, tri kilometre in pol teče po površju, nato pa ponikne v Tkalci jami, ki je svoje ime dobila po obliki kapnika, ki spominja na tkalca. Kjer je reka tekla blizu površja, se je strop tanjšal in porušil.

Tako je nastal kanjon v Rakovem Škocjanu: tam, kjer se je zemlja udrla, je danes dolina, ki jo obdajajo mogočne skalnate stene. Reka Rak je eno od sedmerih imen Ljubljanice. V Rakovem Škocjanu je obdana s poplavnimi travniki in vodo, ki priteka iz Cerkniškega polja, pelje na Planinsko polje, od tam pa do Močilnika, izvira Ljubljanice.

Čudovito rečno dolino lahko prehodite po naravoslovni učni poti, ki je dolga šest kilometrov in vam bo, če se boste ob različnih naravnih znamenitostih nekoliko ustavili, vzela kake tri ure. Primerna je tudi za otroke, saj gre za nezahtevno pot.

Najbolj znamenita sta zagotovo Veliki in Mali naravni most. Naravni most je pravzaprav ostanek porušenega jamskega stropa oziroma tanek ostanek stropa med dvema udoroma. Po Malem naravnem mostu, ki v višino meri 42 metrov, se lahko sprehodite ali pa se spustite pod obok, kjer je razgled nanj še bolj zanimiv.

Veliki naravni most je širši, a nižji – meri 37 metrov, čezenj pa pelje cesta. V neposredni bližini Velikega naravnega mostu so vidne ruševine cerkvice sv. Kancijana, enega od oglejskih mučencev.

Naravoslovna učna pot vas bo vodila tudi mimo ostankov Rakovske Žage iz 18. stoletja, kjer lahko v soteski ob strugi opazite z mahom porasle zidove. Ob poti boste srečali tudi eno izmed najstarejših dreves v dolini – dob, ki na tem mestu stoji že od začetka 17. stoletja.

Videli boste tudi Kotliče – najmočnejši pritok Raka. Kotliči so skupina izvirov v kotanji, kjer sta ob suši aktivna le dva izvira v globokih tolmunih, po deževju pa izviri bruhajo vodo tako močno, da se na površini malega jezerca delajo veliki vodni mehurji.

Rakov Škocjan je od leta 1949 zavarovan kot krajinski park. Zanimivo je, da arheološke najdbe ostankov orodij iz paleolitika govorijo o tem, da je že pračlovek v Rakovem Škocjanu našel svoj dom. Iz obdobja železne dobe so tam našli ostanke lončevine in obrambni nasip, ki priča o naselbini Ilirov. V času turških vpadov so prebivalci iskali zavetje v jamah udornicah pod Malim mostom. Ljudje so bili torej vedno povezani s to dolino.

Sprehod po Rakovem Škocjanu je čudovita priložnost za občudovanje veličastnih razgledov, spoznavanje kraških pojavov in oddih v senci stoletnih hrastov. Čas se v prijetno hladni dolini ustavi in človek se lahko tam nadiha lepega.

Če pa si želite izlet podaljšati, se lahko odpeljete do Cerkniškega jezera, gradu Snežnik ali pa obiščete Križno jamo.