Preučil je več kot 1500 ljudi, ki so doživeli obsmrtno izkušnjo. To so njegove ugotovitve

John Burke je v svojem življenju govoril ali raziskal več kot 1500 zgodb ljudi, ki so bili klinično mrtvi in so poročali, kaj so doživeli v minutah ali celo urah, ko niso imeli srčnega utripa in so bili možgansko mrtvi.

V svojih intervjujih opisuje skupne stvari, ki so jih ti ljudje doživeli, s tem pa širi zelo jasno sporočilo o tem, da je Bog resničen, da je posmrtno življenje še kako resnično in da se z zemeljskim življenjem vse skupaj ne konča, pač pa šele začne.

John Burke je bil včasih agnostik. Zdelo se mu je, da je Bog nekaj, česar ne moremo dokazati, in da je bil Jezus verjetno zelo dober človek, ki je marsikaj dobrega storil, to pa je tudi vse.

Ko pa mu je oče umiral za rakom, je naletel na knjigo, ki je prva opisovala obsmrtno izkušnjo. Takrat je dojel, da je to verjetno začetek odgovora na vprašanja, ki si jih je zastavljal vse življenje. Po kakšnem letu je začel proučevati Sveto pismo in je od takrat goreč vernik.

Skupne točke vseh, ki so pričevali o svoji obsmrtni izkušnji, o katerih govori v svojih pričevanjih in knjigah (ena ima naslov Imagine heaven (Predstavljaj si nebesa, op. a.), so naslednje:

Verjetno se velika večina ljudi boji smrti, saj imajo občutek, da bodo čutili praznino, bolečino, odsotnost vsega, kar so poznali in ljubili. Pričevanja ljudi, ki jih je intervjuval John Burke, pa pravijo ravno nasprotno.

"Kljub zavedanju, da umirajo (to zavedanje so imeli), so se nemudoma znašli v varnih Božjih rokah, zajel pa jih je občutek neverjetne živosti. Marsikdo je rekel, da se je počutil bolj živega kot vse svoje življenje pred tem. Vsi, ki so ob doživljanju lastne smrti pomislili na Boga ali ga poklicali, so doživeli, da je bil ob njih, kar dokazuje, da je Bog res Bog živih, ne mrtvih."

Kljub temu, da so bili ti ljudje klinično mrtvi (nekateri nekaj minut, drugi pol ure ali dlje), so po tem, ko so jih priklicali nazaj v življenje, poročali o dogodkih, ki so se dogajali med tem. Znali so povedati za dogodke in detajle, ki jih niti slučajno ne bi mogli slišati ali videti, če ne bi bili nekako prisotni v prostoru.

John Burke pravi: "Ljudje poročajo o tem, da so zapustili svoje telo in opazovali dogajanje od zgoraj. Bodisi da so videli, kako jih oživljajo, bodisi da so slišali klice in pogovore drugih prisotnih ljudi. Ženska, katere truplo so pol ure iskali pod slapom, kamor je padla in se utopila, je znala povedati vse podrobnosti svojega reševanja. To me je prepričalo, da naša duša živi naprej. Ti ljudje so se počutili kot oni sami in imeli so telo, a to je bilo novo, duhovno telo."

Ker ljudi po smrti njihovo fizično telo ni več oviralo, so se jim čuti nekako okrepili. "Pravijo, da niso več imeli samo pet čutov, ampak mnogo več. Mnogi poročajo o teleskopskem vidu, to pomeni, da vidijo vse naokrog. Komunikacija z drugimi se izboljša, saj ni več šumov – misli se pretakajo od enega do drugega, občutki prav tako. Marsikdo poroča, da je bil zmožen potovati na kraje, ki jih s telesom nikakor ne bi mogel obiskati niti jih nikoli ni obiskal. Nebesa torej niso nekaj, kar je ločeno od tega našega življenja, pač pa je samo premik v še več življenja."

Kako bo z našimi ljubljenimi, ko bomo enkrat umrli? V Svetem pismu piše, da se po smrti "ne bomo ne ženili ne možile". Marsikoga skrbi, da v nebesih ne bi več imel svojega ljubljenega moža ali žene ob sebi. A John Burke pravi, da smo Jezusove besede narobe razumeli.

"To pomeni le, da se bodo naši odnosi predrugačili. Ne bodo več v telesni obliki, pač pa v čistejši in polnejši obliki pri Bogu. Kar doživljamo zdaj, je le razredčena oblika ljubezni, pa še ta je pogosto okrnjena ali zamazana zaradi naše grešne človeške narave."

Ljudje, ki so bili mrtvi, a so spet oživeli, pa govorijo o tem, da so doživeli ljubezen, ki se z našim človeškim doživljanjem ne more primerjati. "Ljubezen je smisel vsega, zato je v nebesih ne bo manj, ampak neprimerno več in bo mnogo bolj intenzivna, kot si sploh lahko predstavljamo. Marsikdo poroča o tem, da je v nebesih videl denimo svojo babico in dedka, kako sta bila spet skupaj, videli so člane svojih družin, ki so že umrli, in so bili spet združeni v ljubezni."

John Burke opozarja, da moramo zelo resno vzeti besede apostola Pavla v pismu Kološanom (Kol 1,1-3): "Če ste torej vstali s Kristusom, iščite to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na Božji desnici. Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji. Kajti umrli ste in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu."

Jezus nas uči, da si že tukaj na zemlji zamišljamo življenje v nebesih, zato da bomo res živeli za nebesa. Verjemimo, da nam je Jezus res pripravil prostor, kjer bomo bolj živi, povezani in srečni, kot smo bili v času zemeljskega življenja. To pa je vsekakor vir neizmernega upanja in veselja za vse.

Video si lahko ogledate na povezavi: