Marisa Laurelle pripoveduje ganljivo zgodbo o veri in premagovanju težav, v kateri izpostavlja, kako pomembno vlogo je v času globoke stiske v njeni družini odigral skorajšnji svetnik Karel Acutis.
Njena hčerka, 15-letna Sophia Laurelle, se je med koronaepidemijo soočala z nepredstavljivo bitko. Po diagnozi bolezni leta 2021 je bila sprejeta na oddelek za intenzivno nego v São Paulu (v rodni Braziliji), kjer je ostala 30 dni.
57-letna Marisa pripoveduje, da je njena hčerka utrpela resne zaplete: zbolela je za cerebelitisom, vnetjem malih možganov, zaradi katerega je čez noč ostala povsem ohromela.
"V solzah sem prosila Karla Acutisa in on je posredoval pri Jezusu," je prepričana Marisa.
Moč črpala iz vere
Poudarila je, kako zelo ji je v tem težkem času pomagala vera. V temnih dneh, ko Sophia ni mogla niti govoriti niti hoditi in ni več hodila v šolo, je Marisa iskala tolažbo in upanje v priprošnji mladega blaženega.
"Danes je moja hči tu," je ganjeno pojasnila Marisa. Svoje pričevanje je delila v pogovoru z izrednim dopisnikom časnika Correio Braziliense v Vatikanu, ko sta se s Sophio v Rimu udeležili pogreba papeža Frančiška.
Njena zgodba poudarja moč vere v času epidemije in kako je ta mnogim družinam pomagala premagati težave, s katerimi so se soočale.
Na vprašanje, ali je Vatikan Sophijino ozdravljenje priznal kot čudež, je pojasnila, da uradno sicer ni priznan, "priznan pa je v naših srcih". Kot pravi, drugim nenehno pripoveduje, kako so bile njene molitve uslišane, in upa, da bo ta zgodba nekoč deležna tudi priznanja Vatikana.
Skorajšnja kanonizacija
Slovesnost ob razglasitvi Karla Acutisa za svetnika, ki je bila sprva načrtovana za nedeljo, 27. aprila, je bila preložena po smrti papeža Frančiška: ta bi se s kanonizacijo mladega Karla zapisal v zgodovino kot papež, ki je razglasil prvega milenijskega svetnika v Katoliški cerkvi.
Karla Acutisa (skupaj s Petrom Jurijem Frassatijem) bo zdaj za svetnika razglasil papež Leon XIV., in sicer v nedeljo, 7. septembra 2025.
Ta dogodek ne izpostavlja zgolj pomenljivosti priznanja svetosti najstnika Karla, pač pa tudi to, kako sta njegovo življenje in vera globoko vplivala na vse tiste, ki se, tako kot Marisa in Sophia, v iskanju upanja v stiski zatekajo k njegovi priprošnji.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
