Nekoč so njeno življenje usmerjale zvezde, danes živi za Gospoda

Josée-Anne si je s svojo štiriletno hčerko in očetom ustvarila mirno, hipijevsko življenje v Kostariki. Dokler ji niso leta 2021 nenadoma diagnosticirali primarno progresivne multiple skleroze.

"Stara sem bila triintrideset let, imela sem majhno hčerko in nenadoma mi je nekdo rekel: 'Ne vemo, koliko časa še imate, kako hitro se bo to zgodilo in kje boste živeli,'" se spominja. "V sebi sem imela toliko jeze, občutka, da se mi godi krivica. Življenjski načrt, ki je bil pred mano, je preprosto izginil."

Josée-Anne je bila leta globoko vpeta v ezoteriko. "Moje življenje so usmerjale zvezde. Veliko sem dala na znamenja, planete in lunine mene. Moja hiša je bila polna kristalov, tarot kart in orakljev. To je bil moj vsakdanji svet in ... moje delo. Organizirala sem tečaje in spletne delavnice, pisala knjige," pripoveduje.

Okoli sebe je zbrala množico ljudi. "Ljudje so me pogledali in dejali: 'Uau, kakšno življenje.' In temu sem verjela," priznava.

Diagnoza ji je zamajala svet. "Ko ti zdravnik svetuje, da se vrneš v Kanado in urediš, kar je treba, te retrogradni Merkur ne potolaži. Nenadoma so se vsa orodja, ki naj bi pomagala, izkazala za prazna," pravi.

"Slišala sem celo: morda zdravljenje ni uspešno, ker se nimaš dovolj rada. To so stvari, ki jih nihče ne bi smel govoriti. Zame je bilo to zelo boleče in takrat sem se začela od tega distancirati."

Josée-Anne se je zatekala k meditaciji, a tudi to ni bilo dovolj. "Meditirala sem po tri ali štiri ure na dan, ker sem se takrat počutila mirno. Ampak veste, v življenju niso pomembne te tri ure, ampak preostalih enaindvajset," pojasnjuje.

Potem se je zgodilo nekaj izjemnega. "Začela sem moliti, ne da bi vedela, h komu naj molim. Dokler nekega dne nisem zaslišala glasu: Moli k Jezusu. Bilo je tako nenavadno! Ne prihajam iz verne družine, ampak sem si mislila: kaj imam izgubiti? Poskusila sem. Moja prva molitev je bila smešna: 'Živijo, Jezus, tukaj Josée-Anne.' Takoj sem začutila mir, ki ga prej nisem poznala. Nato sem svoje življenje predala Kristusu."

Njena bolezen je napredovala in se kazala s tresavico in izgubo vida, invalidski voziček je sčasoma postal njen vsakodnevni spremljevalec. Toda za Josée-Anne to ni bil konec. "Morda še ne razumem, kaj se dogaja, vem pa, da je vse milost. Jezus je z mano. Pomaga mi ljubiti življenje, četudi je videti drugače kot prej."

"Naša vera se kuje v ognju trpljenja. Ko si na dnu in kljub temu slaviš Boga, je to močno," je prepričana.

Josée-Anne je bila pred leti zelo znana na družbenih omrežjih, toda danes k temu pristopa na drugačen način. "Vzela sem si skoraj leto dni premora. Zdaj objavljam vsebino zelo preprosto, brez pritiska in posebnih načrtov. Če kdo želi prisluhniti, bo. To je moje pričevanje."

In odzivi drugih ob njeni spremembi? "Moja diagnoza je bila nenadna, a sama sprememba – moje spreobrnjenje, moj umik od starih prepričanj – vse se je zgodilo počasi, nežno. Ljudje, ki so ostali, so ob meni, ker si to želijo."

Jasno pove: "Ne prodajam vam nobenega programa, kristala ali čudežnega izdelka. Vse je brezplačno. Želim si le, da odprete svoje srce Gospodu."

Na vprašanje, kaj bi svetovala nekomu, ki išče smisel življenja, odgovarja: "Nehati moraš biti sam. Pomagaj drugim, prosi za pomoč, premagaj svoj ego. Odkrila sem, da verjamem v Nekoga večjega, ki me nikoli ne zapusti. To spremeni vse."

"Da, moj križ je težek. Izgubila sem vse, kar sem imela. Toda Gospod me obsipava z blagoslovi. Bolj ko mu prepustim nadzor, srečnejša sem," pravi z nasmehom.

"Imam trenutke šibkosti, jokam, molim ure in ure, ker je težko. Potem pa pride mir. Vedno se vrne."

Ko opazuje svojo sedemletno hčerko, pravi: "Želim, da ve, da je življenje lepo in da imamo vedno vsaj en razlog za srečo. Učim jo v veri in vidim, kako ona mene uči vztrajnosti. To je čudovito."

Kot pravi Josée-Anne: "Morda se v mojem življenju ne dogaja nič posebnega, ampak odkrila sem, da je 'nič posebnega' najbolj posebna stvar."

Celotnemu pogovoru z Josée-Anne Sarazin-Côté lahko (v francoščini) prisluhnete na spodnji povezavi:

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie.