“Otroci ne potrebujejo preveč obšolskih dejavnosti, ampak starše, ki se z njimi ukvarjajo”

Carla Konta je 39-letna žena in mama šestih otrok, ki je svojo poklicno pot začela kot zgodovinarka, doktorirala v tujini in več let delala na mednarodnih raziskovalnih projektih. Leta 2019 je poučevala v srednji šoli na Reki na Hrvaškem, kjer je pri svojem pedagoškem delu začela uporabljati drugačne oblike in metode učenja.

Tako je leta 2023 prišla do vizije, da ustvari platformo Zapi, ki bi staršem ponudila podporo, znanje in orodja za pomoč otroku na njegovi učni poti. Pravi, da je Zapi več kot le platforma, je odgovor na molitev.

"To, kar sem danes, je posledica zadnjih petnajstih let materinstva in dinamičnega družinskega življenja, ki ga ne bi zamenjala za nič na svetu."

Poročila se je, ko je bila stara 22 let. Čez eno leto je prišla na svet prva hčerka, nato po letu in pol druga, hitro so prihajali še preostali otroci. Po rojstvu pete hčerke se je začela zanimati za šolanje na domu. Povezala se je s starši, ki so imeli enak interes, zato so leta 2021 ustanovili združenje Homeschooling Hrvatska (Šolanje na domu Hrvaška), ki se zavzema, da bi v hrvaško zakonodajo uvedli model šolanja na domu. Je tudi učiteljica montessori metode za otroke, stare od šest do devet let. 

"Menim, da šolanje na domu obstaja že od nekdaj, saj so bili otroci ves čas doma. Masovni način poučevanja, kot ga poznamo danes, se je oblikoval v 19. stoletju. Prinesel je splošno pismenost in seveda veliko dobrega. Vendar ta sistem v današnjem času ne deluje več kakovostno. Izobraževanje mora učencem vzbuditi notranje zanimanje. Pedagogika montessori omogoča prav to." 

Zelo jo zanima poučevanje in to rada počne, vendar se ji zdi, da današnja šola temelji na sedenju in poslušanju. "V šolstvu se učimo definicij, kar je zelo dolgočasno, vendar cilj poučevanja ni to, da ponovimo, kar je rekel učitelj. Poleg tega so razredi oblikovani tako, da so skupaj zgolj učenci iste starosti. Zgodi se, da vrstnik vzgaja vrstnika, ker v skupini primanjkuje odraslih oseb. Posledica tega je medvrstniško nasilje," pove Carla. Prav tako se ji zdijo nesmiselne domače naloge. "Domače naloge so vsebine, ki jih učitelj ni uspel obravnavati med učno uro in niso prilagojene posameznemu učencu."

Carla svojo najstarejšo hčer izobražuje doma. "Pri šolanju na domu starši prevzamemo odgovornost za izobraževanje svojega otroka. Otrok na koncu šolskega leta opravi izpite in tako dokaže, da je dosegel standarde znanja, ki so predvideni v šolskem učnem načrtu."

Hčerka je uradno vpisana v srednjo šolo, ki je katoliška in omogoča program za učence, ki se šolajo doma. Tri do štiri ure dnevno se posvetijo šolskemu delu, ki je lahko razporejeno skozi dan. Hčerka se sreča tudi s prijateljicami, ki se prav tako šolajo doma, in delajo skupaj. Vključena je v dejavnosti, kot so treningi, oratorij, prostovoljno delo in ji ne manjka družabnega življenja.

"To, da otrok ne bo socializiran, če se šola doma, je vsekakor mit," je prepričana.

Carla pove, da se za omenjeni način šolanja najpogosteje odločajo starši zahodnega dela sveta. Razlogi so zelo različni, na primer: starši se ne strinjajo z načinom dela in vrednotami šolskega sistema, mogoče jih skrbi vprašanje varnosti, morda ima otrok posebne potrebe ali pa družinsko oz. poslovno veliko potujejo.

Spet nekateri, ker se želijo popolnoma posvetiti svojemu otroku in verjamejo, da je to zanj najbolje. "Ne trdim, da bi morali vsi starši otroke šolati doma, ampak tisti, ki si to želijo. Niti ne zmore tega vsak, kajti marsikaj je treba spremeniti in se na to pripraviti. Seveda ima vsaka stvar prednosti in slabosti."

Za družino je to velika obveznost, sploh če je številčnejša. Veliko je logistike in september je najbolj stresen in kaotičen. Ko pride rutina, je lažje, pove Carla. "Največja prednost je fleksibilnost in prilagajanje družinskemu življenju. Tega, da smo skupaj, ne bi zamenjala za nič na svetu. To je moja prioriteta, to želim, čeprav je včasih naporno. Rada imam dinamiko."

Ker so doma, je prednost tudi to, da ne potrebujejo ogromno oblačil in je manj pranja. Popoldnevi so bolj umirjeni in otroci manj zbolevajo.

"Najboljši začetek dneva je, ko mi uspe k sveti maši. Ni boljšega dneva, kot je to. Takrat je Carla v svojem elementu." Versko življenje poteka spontano in je vključeno v vsakodnevni ritem. Z možem otroke spodbujata k skupni molitvi, zjutraj jih Carla blagoslovi, mož pa vsak dan prebere del evangelija, o katerem se pogovarjajo. Zanašajo se na angele in jih prosijo za pomoč.

Pomembno pa se jima zdi tudi, da otroke ozaveščata o vsebinah, ki niso povezane z njihovimi prepričanji, na primer o tem, kaj je noč čarovnic.

Pove, da si kljub vsemu vzame čas zase. Ob nedeljah imajo dan počitka, zjutraj gredo k sveti maši, po kosilu pa se družijo. Ko ima vsega preveč, ugasne telefon, odklopi se z družbenih omrežij, se ustavi, zmoli rožni venec, gre k sveti maši, se odpravi na sprehod. Tudi z možem poskrbita za medsebojen odnos. Vzpostavila sta pravilo, da se ob moževem prihodu iz službe posvetita drug drugemu tako, da spijeta kavico in se pogovarjata.

"Všeč mi je to, kar delam, tisto, česar ne zmorem, pa naredi Bog. Imam trenutke slabosti." Carla si je že kot deklica želela velike družine in dinamičnost, ki jo doživljajo, ji zelo ugaja. Otroci nimajo veliko igrač in skrbijo, da je vsaka stvar na svojem mestu.

Vključeni so v domača opravila, tako da ima vsak določeno nalogo. Če nekdo ne opravi tistega, za kar je zadolžen, se sistem poruši. Na primer, če pozabi premestiti oblačila iz pralnega v sušilni stroj, so naslednji dan brez teh oblačil. Spodbuja, da starejši otroci pri delu vključujejo mlajše, čeprav jim to včasih ni najbolj všeč.

"Otrok potrebuje kratke aktivnosti, lahko je to zgolj sprehod. Pomembno pa je, da smo osredotočeni na to, da smo z njim, zato ta čas ugasnemo mobitel." Carla meni, da otroci ne potrebujejo preveč obšolskih dejavnosti, ampak starše, ki se z njimi ukvarjajo. Otrokom je všeč, ko jim starši kaj pokažejo, razložijo in izvedejo. S tem namenom je ustvarila platformo Zapi, ki staršem nudi programe, nasvete, ideje in materiale, ki temeljijo na pedagogiki montessori.