Sveto pismo in poljubi: kdaj in v kakšnih okoliščinah jih omenja

Ali lahko človek ozdravi z enim samim poljubom? V nekem smislu da. Dr. John Gottman, priznani raziskovalec odnosov, trdi, da lahko dolgotrajen, šestsekundni poljub dejansko izboljša kakovost zakona. Poleg tega lahko redno poljubljanje – po nekaterih študijah – podaljša življenje za do pet let.

Ni naključje, da je v mnogih jezikih "poljub" povezan z idejo celovitosti in zdravljenja. Kot pojasnjuje dr. Krystyna Długosz-Kurczabowa:

Ko torej nekoga poljubimo ali pozdravimo, mu simbolično povrnemo zdravje, toplino in življenje. To je do danes ostala preprosta gesta – ko si otrok udari komolec ali koleno, steče k materi, da poljubi boleče mesto.

Sveto pismo poljubljanja ne prikazuje kot rezerviranega zgolj za romantične odnose, temveč kot izraz ljubezni, hvaležnosti in povezanosti – med družinskimi člani, prijatelji, učenci in celo preroki.

Sveti Pavel nas petkrat spodbuja: "Pozdravite drug drugega s svetim poljubom." V Prvi Mojzesovi knjigi beremo o Labanu, ki poljublja svoje hčere in vnukinje ter jih blagoslovi, preden se poslovi. Ganljiv prizor Naominega slovesa od Rute in Orpe se prav tako odvija s poljubi in solzami. Celo Mojzes in Aron se na poti v Egipt pozdravita s poljubom.

In čeprav gre za gesto nežnosti, ni le obred, temveč znamenje blagoslova, molitve in duhovne prisotnosti.

Sveto pismo pokaže tudi drugo plat medalje. Juda s poljubom izda svojega Učitelja. Toda prav ta izdaja postane vrata do največjega ozdravljenja – do odrešenja. Jezusa, ki ga izda poljub, Oče prav tako poljubi – z vstajenjem. Psalmist preroško piše: "Pravičnost in zvestoba se bosta srečali, pravičnost in mir se bosta poljubila," (Ps 85,11). Poljub je torej lahko tako znak izdaje in tudi simbol dokončne sprave.

Kot svetuje dr. Gottman, vsakodnevni poljub, nekoliko daljši od običajnega poljuba, dela čudeže za zakonski odnos.

Iskren, globok poljub je ljubeča gesta. Prijatelj duhovnik mi je povedal, da je med duhovnimi vajami spodbujal poročene pare, naj to počnejo, in po nekaj tednih je prejel e-pošto ene od udeleženk: "Začela sem ga poljubljati vsako jutro in večer – in nekaj se je spremenilo. Začel me je poslušati!"

Poljub je kot kompas – kaže, kdo nam je resnično pomemben. Vsakodnevna gesta nežnosti med zakoncema postane znak varnosti in ljubezni tudi za otroke. Otrok, ki vidi starše, kako se ljubeče poljubljajo, se počuti bolj ljubljenega in varnega.

Vsak starš ve, kako močno nas vleče, da poljubimo dojenčkovo glavo, nogo ali roko. Otroci želijo poljube – tudi tisti starejši. Družinska rutina, polna poljubov, nas uči, da se ljubezen izraža z dejanji in oprijemljivimi gestami. In čeprav se najstnik tovrstni gesti staršev pogosto izogiba (navsezadnje je že skoraj odrasel), še vedno sprejme ljubeč poljub, ki ga spomni: ljubljen si, vedno si dobrodošel. In morda ga bodo prav ti domači poljubi zaščitili pred slepim iskanjem ljubezni, ki ga zlahka poškoduje.

Vsak poljub pa ne pomeni iste stvari. Romantičen poljub je namenjem možu oz. ženi, prijateljski poljub ljubljenim, otrokom in družini. Še vedno obstaja lep običaj poljubljanja ženske roke in škofovega prstana kot znak spoštovanja. V nekaterih državah se ob pozdravu s prijatelji poljubijo na lice – to je praksa na Poljskem, v Franciji in na Havajih.

Otroke in mlade je seveda treba podučiti, da ni vsak poljub varen. Da poljubljanje ni zabavno ali oblika čustvene valute. Ne poljubljajo se vsi, v naši kulturi pa je poljub na ustnice rezerviran za romantične odnose.

Velja si zapomniti, da se krščanstvo ne distancira od telesa, gest in čustev. Nasprotno, izraža duhovno v telesu. Poljub lahko izraža ljubezen, mir in blagoslov. Je vsakodnevni zakrament odnosa.

Če poljub človeka naredi "celega" – kot nakazujejo jezikoslovci in Sveto pismo – potem se je morda danes vredno vprašati: komu lahko danes dam ta košček dobrote?

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katarina Berden.