“Dolgoročni cilj materinstva je, da bo moj otrok prišel v nebesa”

Pravi, da njeno življenje trenutno najbolj opiše beseda mir. Dela kot farmacevtka in ker to rada počne, prehod iz študentskega v zaposleno življenje ni bil težak. Iz službe se vrača v domači raj – z možem stanujeta v mali vasici nad Polhovim Gradcem, od koder se vidi množico zelenih gričev, posejanih z redkimi hišami. Življenje na podeželju in v naravi je Luciji všeč. Rada kaj pospravi, predvsem pa jo veseli, da to, kar pridela, lahko uporabi: skuha sok, pripravlja domač čaj, za kosilo postreže domačo solato. Uživa v mirnem obdobju pred prihodom dojenčka, saj ve, da bo kmalu bolj živahno.

1. Kakšen je zate idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Dan se idealno začne takrat, ko se nikamor ne mudi, ko imava z Markom čas, da skupaj vstaneva in pojeva zajtrk, ko si lahko vzamem nekaj časa tudi za molitev. Običajno zjutraj molim ob odlomku iz Svetega pisma.

Taka jutra nastopijo ob nedeljah, pa tudi takrat, ko delam popoldne in Marko dela od doma. To so zelo prijetna, umirjena jutra.

2. Biti urejena je zate pomembno, ker …
… se takrat dobro počutim. Mogoče tudi zato, ker se počutim bolj sprejeto – kot vse ljudi me oblikujejo tudi mnenja drugih. Zaradi tega mi je prijetneje, če sem urejena. Hkrati pa se mi zdi lepo, če moja zunanja podoba poudari mojo notranjost in me polepša.

Zame urejenost pomeni predvsem to, da sem čista, da imam počesane lase in da nosim lepo kombinacijo oblačil, ki so mi všeč in ki mi pristajajo. Ličil skoraj ne uporabljam. Še posebej pa se rada uredim za večje, posebne dogodke, kot so na primer poroke – takrat si nanesem tudi parfum in maskaro. To je urejenost navzven, a pri sebi opažam, da pri drugih ljudeh pod urejenost večkrat štejem tudi to, da dajejo občutek, da imajo stvari pod nadzorom: da vedo, kje imajo kaj, da so dobro organizirani in na splošno dajejo vtis notranje urejenosti – urejenosti življenja.

3. S čim, kje in kako se duhovno napolniš?
Najbogatejše se mi zdijo duhovne vaje, ki si jih želim privoščiti čim večkrat, a običajno to uspem le enkrat na leto. Takrat se res poglobim, umirim, začutim Boga, in to me napolni, da lahko še dolgo živim iz te izkušnje.

Zadnja leta sem večkrat sodelovala pri postnih ali adventnih duhovnih vajah v vsakdanjem življenju. Tudi to mi je bilo zelo dragoceno, saj sem imela vsak dan spodbudo za molitev. Običajno je to molitev ob Božji besedi, ki me med vsemi oblikami molitve najbolj nagovarja, če je iskrena in če si zanjo res vzamem čas.

Poleg tega me pogosto globoko gane kakšno pričevanje, zapisano v članku, intervjuju ali nagovoru. Veliko tega preberem in sem in tja se me kakšna stvar močno dotakne, da si tudi sama želim imeti tako močno vero in bogato duhovno življenje. To mi je tudi spodbuda, da se sama bolj trudim v tej smeri. Seveda pa je moja baza v "klasiki": sveta maša, molitev, zakramenti.

4. V naslednjem mesecu se ti bo rodil prvi otrok. Kako poteka tvoja nosečnost – kaj je bilo najlepše, te je morda kaj presenetilo?
Nosečnost je zelo lepa, predvsem me veseli, da traja devet mesecev, saj lahko ob rasti trebuha in ob številu tednov, ki se večajo, tudi sama postopoma rastem v to novo vlogo. Nikoli nisem hitela s pripravami – zdi se mi, da se stvari kar same dogajajo ob pravem času: priprave na prihod otroka, šola za starše, pa tudi sam občutek "postala bom mama", ki se počasi gradi, raste in napreduje. To obdobje doživljam kot nekaj res lepega. Čudovit občutek je bil, ko sem začutila prve brce. Takrat sem se res zavedela, da v meni raste živo bitje.

Presenetilo me je, kako močno nosečnost vpliva na moje telo in počutje. Veliko hitreje sem utrujena, manj zmorem in tudi precej bolj sem občutljiva zaradi delovanja hormonov. Prej me drobne stvari niso tako zmotile, zdaj pa me hitro iztirijo – v pozitivno ali v negativno smer. Tudi to je zanimivo sprejemati kot del te izkušnje.

5. Materinstvo z vsakim dnem bolj postaja tvoja vloga. Kako jo doživljaš (za zdaj) in kako se pripravljaš nanjo? Kakšna mama si želiš biti?
Želim si biti dobra mama. Upam, da mi v tem obdobju nosečnosti Bog počasi naklanja milost, da se pripravljam na trenutek, ko se bo otrok rodil – da bom znala zanj poskrbeti telesno in duševno, da mu bom lahko dala ogromno ljubezni. To ljubezen si želim izkazovati na vse načine: najprej skozi skrb za njegove osnovne potrebe, da se bo počutil varnega in ljubljenega. Na končni točki si želim, da bi lahko prišel v nebesa. To se mi zdi dolgoročni cilj moje vloge.

Na materinstvo se pripravljam na različne načine. Ena izmed posebnih stvari zame je "molitev v nosečnosti", ki mi jo je dala tašča. Duhovna priprava na materinstvo se mi zdi zelo pomembna – nekaj tednov pred rokom imam v načrtu tudi duhovne vaje v tišini.

Vsak teden nosečnosti me vedno bolj preveva zavest, da bom mama. Veliko razmišljam o tem, kakšna mama želim postati.

Seveda pa je tu tudi priprava na bolj "tehnični" ravni: prebrala sem nekaj knjig, obiskala šolo za starše, pripravila stvari za prihod otroka. Zanimiva mi je bila zlasti knjiga Modrost rojevanja, ki poudarja, da sta porod in materinstvo nekaj povsem naravnega, kar je že položeno v nas ženske.

6. Kako si z možem najraje vzameta čas drug za drugega?
Najraje si vzameva čas drug za drugega tako, da nekam greva in skupaj preživiva dan v naravi. Tam se pogovarjava in res posvetiva čas drug drugemu. Včasih je to daljša hoja, drugič piknik, lahko je čisto preprost sprehod tukaj v bližini, kdaj pa kdaj si vzameva celo popoldne ali kar ves dan. Največ nama pomeni to, da se poveževa skozi pogovor in skozi skupno občudovanje narave – tam se ustaviva, opazujeva lepoto okoli sebe in sva preprosto prisotna.

7. Sicer si farmacevtka, a počneš marsikaj. Kateri so tvoji najljubši hobiji?
Eden mojih najljubših hobijev je zeliščarstvo – nabiralništvo, pa tudi vrtnarjenje. Rada se ukvarjam z rastlinami: učim se, kako jih gojiti, uporabiti in shraniti. To me res napolnjuje in mi je v veselje: od tega, da grem v hribe in nabiram materino dušico, do tega, da na vrtu pulim plevel okoli solate.

Potem pride še ustvarjalni del: kako pripraviti grozdni sok, kako posušena zelišča uporabiti za čaj … Tudi moje strokovno področje me zelo zanima – rada se poglabljam v znanje o zdravilih in o tem, kako vplivajo na človeško telo. Pravzaprav me je ravno zanimanje za zelišča in naravne pripravke spodbudilo k študiju farmacije. V drugem letniku srednje šole sem namreč delala projektno nalogo o patru Ašiču in to je bil eden glavnih razlogov, da sem izbrala to pot.

Zelo rada tudi pojem. Letos sem sicer prenehala s petjem v zboru Megaron, ki mi je veliko pomenilo, a petje ostaja moja ljuba aktivnost. Poleg tega pa se zelo rada dobim tudi s prijateljicami in malo poklepetam.

8. Misel, ki te spravi pokonci, ko si slabe volje?
Ko sem slabe volje, se večkrat spomnim na to, naj zaupam, saj si je Bog zamislil vsak trenutek mojega življenja, tudi tega zdaj. 

9. Kakšen je tvoj večerni ritual, ki te umiri?
Zvečer se z Markom usedeva na kavč, prižgeva svečko in skupaj zmoliva večerno molitev, v kateri se zahvaliva za dan, ki je za nama. Ta skupna molitev nama daje občutek miru in povezanosti.

10. Biti ženska je lepo, ker … 
… je v nas toliko topline, volje do življenja in nekih nerazumskih nagnjenj, ki naredijo življenje res lepo. Morda stvari niso vedno tako urejene, kot bi jih naredili moški, a prav to je tisto, kar daje življenje.

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.