Razlogi za zakon, ki ga lahko kmalu pokopljejo

Obstaja nešteto dobrih razlogov za poroko! Želja po ustvarjanju družine, obljuba, da bosta drug drugega podpirala in si stala ob strani v dobrem in slabem, možnost, da z zakramentom zakona postavita Kristusa v središče svojega odnosa ...

Obstajajo pa tudi slabi razlogi, ki jih je treba prepoznati, še preden se podate na zahtevno pustolovščino zakona. Francoska zakonca Adélaïde in Michel Sion, voditelja priprav na zakon "Gradi svojo hišo na skali ", v svoji nedavni knjigi Podari se za vse življenje! naštevata nekatere slabe razloge za poroko. Vprašanja, ki si jih mora vsak zastaviti sam pri sebi, ko začne resno romantično razmerje, ki lahko vodi v poroko.

Čeprav se zdi ta občutek na prvi pogled vreden občudovanja, zbledi v primerjavi z zavezanostjo, ki jo zahteva zakonska zveza. Človek se ne poroči, da bi izpolnil željo svojemu izbrancu ali njegovi družini. Bolečina bo veliko hujša, če do ločitve pride čez nekaj let. Če se nekdo ne počuti pripravljenega ljubiti drugega takšnega, kot je, vse življenje, je treba premagati svoj strah in prekiniti zaroko, naj bo to še tako težko. Vložek je previsok, da bi se zavezali le polovično.

Leta minevajo, vi pa še kar niste našli življenjskega sopotnika ... "Strah pred osamljenostjo lahko privede do tega, da se poročite s prvo osebo, ki jo srečate, brez dovolj razsodnosti," ugotavljata Adélaïde in Michel Sion. Ni dobro, da je človek sam, vendar se ne poročimo samo zato, da bi se izognili samemu sebi. "Eden od načinov za pripravo na zakon je, da se naučimo srečno živeti sami," svetujeta voditelja priprav na zakon.

Nekateri se želijo na vsak način poročiti, da bi zapustili družinsko gnezdo, "pobegnili" avtoritarnim staršem oz. tistim, s katerimi se ne razumejo najbolje. To je tudi način, da tistim okoli sebe dokažejo, da so vredni ljubezni. Še en slab razlog je želja, da bi se poročili pred mlajšimi brati ali sestrami. Vse to vodi do prenagljenih presoj in odločitev, ki bodo slej ko prej povzročile rane v odnosih.

Zaradi strahu pred govoricami ali iz želje, da bi otroku, ki se je napovedal nenačrtovano, nudili skupno življenje z obema staršema, se nekateri pari poročijo na hitro in brez temeljitega razmisleka o prihodnosti. "Bolje je počakati, da se otrok rodi, da se nato v miru odločita: otrok nikakor ni zagotovilo za dober zakon," zagotavljata Adélaïde in Michel Sion.

Po zgledu svetega Bernarda, ki je bil vedno pripravljen posvetiti se drugim, se lahko kdo želi poročiti, da bi "rešil" drugega ali mu vsaj pomagal. To je zmotno prepričanje o zakonu. "Čeprav je sočutje zelo plemenito čustvo, je tak zakon obsojen na propad, tako kot zakonska zveza kot dejanje dobrodelnosti," pravita zakonska svetovalca.

Nekateri posamezniki z boleznimi, kot so depresija, bipolarna motnja, shizofrenija itd., morda verjamejo, da bo zakonska zveza sama po sebi zdravilo. Toda zakonca Sion menita, da je to iluzija. "Kar morate nujno upoštevati, je morebitna resna krivica, storjena partnerju, ki se ne zaveda resničnega stanja," poudarjata.

V nekaterih primerih bolezen ni skrita, bodoči zakonec je z diagnozo seznanjen in rodijo se lepe ljubezenske zgodbe. Če pa bolezen namerno prikrivate, da bi drugega ukanili z zakonom, gre za goljufijo. Zakonska zveza, sklenjena z goljufijo, pa je nična po civilnem in cerkvenem pravu.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie.