5 načinov, kako lahko najstniku pomagate okrepiti samozavest

Duševno zdravje mladih, za katerega krivijo karanteno, vojne, nezdravo hrano in uporabo zaslonov, je redno predmet člankov in študij. Ali gre za muho, razvijajoča se merila za srečo, posledico družbe, ki izgublja željo po rodnosti in svoje dragocene potomce postavlja pod drobnogled?

Na področju psihologije so odgovori redko črno-beli in vzroki pogosto prepleteni. Vendar pa lahko nekaj načinov, ki jih lahko predate svojim najstnikom, spodbuja njihovo samozavest.

Sokrat je že v 4. stoletju pred Kristusom spodbujal svoje učence: spoznaj samega sebe. Vzgoja mladostnikov, da spoznajo svoja telesa, čustva in načine odzivanja, jih postavlja na pot do tega, da postanejo akterji v svojem življenju. Gre za prehod iz logike pasivnosti: "Doživljam dogodke na tak način, ker je to moj značaj," k logiki svobode: "Razumem, kaj se dogaja v meni, in uveljavljam svojo svobodo z razvijanjem določenih lastnosti in vrlin."

Opravljati dejanja namesto dojenčka, je normalno, ker je njihovo preživetje odvisno od skrbi odraslih. Toda starejši kot je otrok, bolj se mora naučiti opravljati dejanja tudi sam. Otroci že od 2. ali 3. leta brez oklevanja rečejo "Sam hočem!", zaradi česar se starši jezijo, ker ta nova avtonomija upočasni vse, kar se dogaja.

Bodimo iskreni, če opravljamo nekaj namesto njih, bo šlo res hitreje, toda če jih tega naučimo, je to dobra naložba za prihodnost. "Ko so bili moji otroci majhni, sem veliko časa kuhala z njimi in danes sem hvaležna, ker so pripravili večerjo, ko pozno pridem domov iz službe," pove Andreja, mati štirih otrok in vodja laboratorija.

Vključevanje otrok je tudi način, kako jim pomagati graditi samopodobo in samozavest. Ko ne znaš ničesar narediti in si nenehno odvisen od drugih, se lahko počutiš nekoristnega. Nasprotno pa prevzemanje odgovornosti zase in pomoč drugim pomaga pri razvoju občutka sposobnosti. Spremljanje mlajših sorojencev iz šole in dajanje prigrizkov zahteva zanesljivost, odgovornost in sposobnost skrbi za nekoga drugega kot zase, te lastnosti pa niso virtualne, ampak čisto realne.

Vsak dan se na svetu ustvari 402 milijona terabajtov podatkov. Te informacije, tako kot marsikaj drugega, niso zanimive in spodbujajo infobesity, pretirano informiranost, ki vsem daje vtis, da so zaostali v svetu, ki se premika naprej brez njih, in s tem prispeva k upadu samozavesti.

Soočeni s tem norim gibanjem našega sveta je nujno, da znamo upočasniti, se znova povezati, vendar ne s pametnim telefonom, temveč z realnostjo: opazovati pikapolonice, obračati leseno žlico v loncu marmelade, lupiti grah ... Prednost: počutiti se bolje, biti bolj živ. Slabost: nobene. In planet se bo še naprej vrtel!

Vse se kupuje in prodaja. Ne glede na izvor, ne glede na kakovost, pa naj bo to predmet ali človek, bo želja ene osebe ustvarila prihodek druge. Razprave o koncu življenja, splavu, nadomestnem materinstvu, delu, prostituciji ali gorečem planetu ljudi vedno znova opominjajo na relativnost njihove vrednosti.

Kako odrasti v okolju, ki ti nenehno grozi? Božja brezpogojna ljubezen do vseh, branje pričevanj in srečanja s predanimi ljudmi, tako v misijonih kot z ranljivimi ljudmi, so vsi načini, kako se distancirati od tega, kar je papež Frančišek imenoval "kultura odmetavanja".

Odrasli se pogosto bojijo, da bodo zastareli, in včasih nočejo deliti svojih misli z mlajšo generacijo. Vendar so njihove življenjske izkušnje, njihovo znanje in izkušnje sredstva, ki upravičujejo njihove besede. Mladi jih potrebujejo! Pogovor ni vsiljevanje, ampak deljenje izkušenj. Medgeneracijska povezanost je priložnost za spoznavanje drugih, sebe in rasti. Da si upamo zavzeti svoje mesto v svetu. Družina bi morala biti prvi kraj za samospoznavanje in učenje o odnosih z drugimi.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katarina Berden.