Ko govorimo o svetem Karlu Acutisu, mladem "božjem navdušencu", običajno pomislimo na njegov talent za računalništvo in ljubezen do evharistije. Manj pogosto pa omenjamo tisto osebo, ki je imela temeljno vlogo v njegovi poti do vere: njegovo varuško Beato.
Tradicionalna katoliška družina
Kot mnogi Italijani so bili tudi Karlovi starši katoličani, vendar so le redko prakticirali vero. Njegova mati Antonia Salzano je povedala, da je bila pred rojstvom sina v cerkvi le trikrat: "Prvič sem bila pri sveti maši, ko sem prejela prvo sveto obhajilo, drugič, ko sem šla k birmi, in tretjič, ko sem se poročila." V družini se o veri nikoli ni razpravljalo.
Vendar je Karel že kot otrok kazal živo zanimanje za Boga. Že od malih nog je izkazoval veliko pobožnost in posebno ljubezen do Jezusa in Marije. Pri komaj treh letih ni mogel ravnodušno iti mimo cerkve – vedno se je ustavil, da bi pozdravil Jezusa v tabernaklju.
Med sprehodi po milanskih parkih je nabiral rože, da bi jih položil k Marijinim nogam. Njegova mati se je spominjala, da je imela za Karla kljub "naravnemu nagnjenju k svetemu" ključno vlogo tudi njegova varuška.
Poljakinja, ki ga je približala evharistiji
To je bila Beata Anna Sperczyńska, mlada Poljakinja, ki je pri družini Acutis več let delala kot varuška. Antonia se spominja, da je bila "Beata ena prvih oseb, ki je s Karlom govorila o Bogu". Prav ona mu je predala ljubezen do Jezusa, navzočega v evharistiji, in ga redno spremljala k sveti maši. Učila ga je tudi osnov vere, prvih molitev in ljubezni do revnih.
"Sveti angel" v poljščini
V intervjuju za poljski tednik Niedziela se je Beata spominjala, da je bila prva molitev, ki se je je Karel zelo hitro naučil – in to v poljščini – molitev Sveti angel. Karel je sprva ponavljal besede, ne da bi razumel njihov pomen, a kmalu je začel spraševati o njih. Beata mu je govorila tudi o Mariji in mu pokazala podobo Črne Madone iz Čenstohove, do katere je gojila veliko pobožnost. Predala mu je tudi ljubezen do rožnega venca.
V istem intervjuju se je spominjala ganljivega trenutka, ko jo je triletni Karel na rojstnodnevni zabavi zagovarjal. Ko so jo otroci dražili, ker nosi rožni venec okoli vratu, je Karel pristopil k njej in rekel, da je njen rožni venec "najlepši na svetu".
Vera, zakoreninjena v otrokovem srcu
Beata je z občudovanjem opazovala Karlovo naravno vez z Jezusom, kot da bi ga poznal že od nekdaj. Sama je prihajala iz katoliške družine v majhni poljski vasi, kjer je bila nedeljska maša osrednji dogodek tedna, ona pa je bila preprosto pobožna in verna oseba.
Prek njenih besed in molitve je Karel prejel vero, ki jo je Beata nosila v sebi že od otroštva in ki jo je oblikoval tudi nauk sv. Janeza Pavla II. Njen zgled je Karlu je pomagal rasti na poti do svetosti in ga pripravil na kanonizacijo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katarina Berden.
