Občutek nezadostnosti je veliko bolj pogosta človeška izkušnja, kot si običajno priznamo. Gre za tihi glas, ki nam šepeta, da nismo dovolj dobri, pametni, privlačni ali uspešni in da nam nekaj manjka, da bi se počutili izpolnjene. Toda od kod izvira ta občutek? Kaj lahko storimo, da se soočimo z njim?
Občutek, da nismo dovolj dobri, pogosto izvira iz meril, ki jih vidimo na družbenih omrežjih.
Izvor občutka nezadostnosti
Psihologinja Brené Brown, znana po svojih raziskavah o ranljivosti in sramu, poudarja, da je občutek, da "nisem dovolj", tesno povezan s perfekcionizmom in pretirano samokritičnostjo. V svoji knjigi Darovi nepopolnosti pojasnjuje:
"Perfekcionizem ni isto kot prizadevanje za odličnost. Je uporaba dosežkov in produktivnosti za to, da si z njimi prislužimo sprejetost in ljubezen."
Ta potreba po zunanji potrditvi nas lahko nenehno vrača k občutku nezadostnosti, še posebej v svetu, kjer nas družbena omrežja postavljajo pred nerealne standarde uspeha in sreče.
Zakaj se tako počutimo?
Obstaja več razlogov, zakaj se lahko počutimo nezadostne, na primer:
Nenehno primerjanje: socialni psiholog Leon Festinger je že v 50. letih preteklega stoletja razvil teorijo socialne primerjave, ki pravi, da se ljudje radi ocenjujemo tako, da se primerjamo z drugimi. V majhnih odmerkih je to lahko koristno, a lahko, če je stalno, spodkopava našo samozavest.
Pretekle izkušnje: kritike v otroštvu, travmatične izkušnje ali toksični odnosi lahko pustijo čustvene sledi, ki hranijo kritični notranji glas.
Pretirana samokritičnost: mnogi smo odraščali v prepričanju, da smo vredni le, če dosegamo rezultate, če nam uspeva, če izpolnimo pričakovanja. Ta miselnost nas sicer lahko spodbuja – žene naprej, a nas hkrati tudi čustveno izčrpava.
Kaj lahko storimo?
1Bodimo sočutni do sebe
Morda ste že slišali, da smo sami sebi največji kritiki. Zato je prvi korak, da se zavemo, kako govorimo sami s sabo, kako se vidimo in kako ravnamo s seboj.
Kristin Neff, psihologinja in pionirka na področju sočutja do sebe, predlaga, da svoj notranji dialog spremenimo v prijaznejšega. Ne gre za to, da bi ignorirali napake, ki jih delamo, ampak da do sebe pristopamo s takšnim razumevanjem, kot bi ga pokazali prijatelju.
"Sočutje do sebe pomeni, da smo topli in razumevajoči do sebe, ko trpimo, ko nam kaj spodleti ali ko se počutimo manjvredne," pravi Neffova.
2Na novo opredelimo pojem zadostnosti
Vprašajmo se: kdo določa, kaj pomeni biti dovolj? Je ta standard realen ali vsiljen? Na novo premislimo svoja pričakovanja in sprejmimo, da se osebna vrednost ne meri le po dosežkih. Pri tem lahko Boga v molitvi prosimo za milost, da bi se videli tako, kot nas vidi On – kot ljubeči Oče, ki nas gleda s popolno ljubeznijo. To naj bo naš pravi kriterij: Božji pogled.
3Poiščimo pomoč
Obisk terapevta lahko pomaga razjasniti misli. Pogosto se zgodi, da s tem, da ubesedimo svoje negotovosti, odkrijemo, da nismo sami in da se tako počutijo tudi drugi.
4Ustavimo sprožilce občutka nezadostnosti
Če ugotovimo, da določeni profili na družbenih omrežjih, delovno okolje ali odnosi hranijo naše občutke nezadostnosti, je prav, da postavimo meje. Naše dobro počutje je na prvem mestu.
5Razvijajmo svoje darove
V svoj dnevnik ali zvezek lahko zapišemo vse svoje talente, pri tem si lahko pomagamo z branjem prilike o talentih (Mt 25, 14–30), ki nam lahko pomaga prepoznati darove in sposobnosti, ki smo jih prejeli od Boga, in jih pomnožiti, namesto da bi jih zakopali iz strahu, da nismo dovolj dobri.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie.
