Pretekle dni je v Sloveniji gostovala Američanka mehiških korenin Patricia Sandoval, ki je v življenju ubrala marsikatero stranpot ter doživela veliko hudega. Razpadla ji je družina, prej vzorna dijakinja je za nekaj časa postala narkomanka in brezdomka. Posvetila se je praksam new agea in se odločila za tri splave.
Po naključnem srečanju z neznano natakarico je spet začutila Božjo ljubezen: "Iz starih delov mene so začeli rasti majhni poganjki in nekateri so se celo razcveteli." Postala je goreča zagovornica življenja. Na Aleteii smo njeno zgodbo pred časom že predstavili. Za Družino, kjer najdete še obsežnejši intervju in portreta, je spregovorila o zlu splava, pogumu za varovanje nerojenih in svetost življenja ter čistost, o ceni tega boja in njegovih čudovitih sadovih.
Kako po vsem prestanem vzgajate otroke, da ne bi zašli na podobne stranpoti?
Zame je moj družinski poklic na prvem mestu: skrbeti za otroke, zlasti v tem smislu, da bodo nekega dne prišli v nebesa, da postanejo svetniki, saj smo ustvarjeni za nebesa. Zato na primer s hčerama spoznavamo življenje svetnikov, vsak dan skupaj vsa družina moli rožni venec. Velik pomen dajem očetovemu blagoslovu. Na to staro, lepo katoliško izročilo se malce pozablja: moj mož vsak dan z znamenjem križa blagoslovi mene in najina otroka. Čutim, da s tem pridobi vsa družina posebno varstvo. Hčeri sta še majhni, ampak njuna vera je zelo močna.
Ste danes pomirjeni s svojo preteklostjo?
Mislim, da mi je po treh storjenih splavih najbolj pomagal duhovni odmik Rahelin vinograd. Med molitvijo sem videla svoje tri splavljene otroke, vzkliknili so: "Mama!", videla sem njihovo usmiljenje, sporočili so mi, da me imajo radi. V tistem trenutku sem začutila, da mi je Bog odpustil, da so mi tudi moji otroci odpustili, da bi si tudi sama zmogla odpustiti.

Pred tem sem mislila, da sem jih s splavom za vedno umorila in končala njihovo življenje. Nisem vedela, da sem še vedno mati. Videla sem njihovo veselje, njihovo ljubezen, usmiljenje. Niso mi rekli odpuščamo ti, ampak sem to odpuščanje jasno videla. Pomagalo mi je, da sem odpustila sebi. Poslej vem, da jih bom nekega dne srečala v večnem življenju. To sem doživela kakor rojstvo.
Telesno jih nisem rodila, ko pa sem videla njihovo usmiljenje, je to bilo kakor rojstvo novega smisla mojega življenja, in sicer skupaj z njimi. (Ob tem odgovoru Patricia doda: "O, Gospod, to mi je bilo sedaj prvič po 20 letih tako jasno razodeto, hvaljen bodi Bog!")
Zakaj se vam zdi pomembno pričevati o vsem, kar ste prestali, kaj dobrega to prinaša?
Zaradi hvaležnosti Bogu, da mi je tako veliko odpustil, in ker sem čutila, da tolikšnega usmiljenja ne morem zadrževati samo zase. Zato sem se odločila spregovoriti v javnosti, tudi zaradi zadoščevanja za škodo, ki sem jo povzročila. Drugič, da bi prinesla ozdravljenje ženam in možem, ki trpijo na skritem. Tretjič, da bi vsi slepi spregledali in da bi ljudje izvedeli resnico o splavu: o trpljenju, ki ga prinaša, o tem, da splav ni rešitev, ni izbira, in da je treba nosečnicam in njihovim otrokom nuditi podporo in ljubezen.
Pa da se naučimo ženskam in dekletom čestitati, ko nepričakovano zanosijo, reči jim: "Bravo, postala si mama!", zlasti če partnerji ali domači njihove nosečnosti ne sprejemajo s hvaležnostjo. Takoj jih nehajmo obsojati, moramo biti Cerkev odprtih rok, kjer bo nosečnica našla usmiljenje, nikoli obsodbe.
Ali splav poleg otroka uniči tudi žensko, moškega in vso družino?
Še kako! Prvič, splav odvzame življenje nedolžnemu otroku. Obenem starše spremeni v morilce lastnega otroka. Vem, da so to težke besede, ampak to je kruta resnica, tako tudi zapišite. Po splavu umre tudi ženska – njeno srce umre. Čeprav se tega takoj ne zave, njeno srce umre. Tudi moški trpijo, očetje trpijo po splavu. Splav uniči vso družino. Če možje in žene po splavu ne gredo skozi proces ozdravljenja, živijo ranjeni, nikoli ne bodo imeli srečnega zakona, ne bodo čustveno povezani s svojimi bodočimi otroki. Splav globoko rani dušo.
Kaj naj stori nekdo, ki ga muči rana iz preteklosti zaradi splava?
Prvič, naj gre iskreno k sveti spovedi, da bo osvobojen tega težkega greha. Drugič, naj poišče duhovno terapijo zdravljenja po splavu, po možnosti katoliško, kajti splav poškoduje vseh pet čutov, čustva, stanje uma, stanje duha. Tretjič, naj opravi zadoščevanje za greh splava, to je zelo pomembno. To je na primer postenje, daljša molitev ali oznanjevanje kreposti čistosti. Ženske pa naj pričujejo, morda anonimno, naj delijo svojo bolečo izkušnjo, kakšno škodo dela splav. Zadoščevanje pa je pomembno za vse: menim, da bi bilo potrebno, da vsi verni Slovenci opravijo dejanje zadoščevanja za splave, storjene v vaši domovini. Ko pa se peljete mimo stavbe, kjer izvajajo splave, molite, zadoščujte …
Večkrat ste omenili, da se pri svojem poslanstvu srečujete z duhovnim bojem …
Da. Delovanje za življenje je del intenzivnega duhovnega boja. Čutim namreč, da žrtvovanje otrok v splavih hrani sile zla. Že če si kristjan, ki hodi za Kristusom, si v duhovnem boju. Ko pa vstopiš v gibanje za življenje, je ta boj še globlji. Ampak s tem se ni treba preveč obremenjevati, kajti sadovi delovanja za življenje so čudoviti in preobilni. Že ko je en sam otrok rešen, je rešen ves rod, vsi njegovi potomci. Ker pa gre za zelo intenziven boj, moramo biti v stanju milosti, tesno povezani s Kristusom, kajti On je naša moč, zmaga je Njegova. Delovati za življenje in biti varuhi nerojenih je nekaj najlepšega, kar lahko v življenju počnemo.

Kakšne napade sovražnika ste doživeli?
Doživela sem različne duhovne napade, nenavadne težave, ovire … Ampak najbolj boleči napadi so takrat, ko se tvoji družinski člani obrnejo zoper tebe. Veste, sovražnik nas skuša napasti tam, kjer nas najbolj boli, in to je v krogu naše družine. Marsikdo iz mojega družinskega kroga me je prizadel ali zaradi mojega poslanstva noče govoriti z menoj. Toda jaz molim zanje, za njihovo spreobrnjenje, imam jih rada in jim odpuščam. Zaupam Bogu. On marsikaj dopušča za večje dobro, za posvetitev naše duše in da nas okrepi.
Slovenska kultura je precej zadržana in ni običajno, da se v družini med starši in otroki povsem odkrito govori o spolnosti. Kaj bi svetovali staršem?
Starši smo prvi vzgojitelji svojih otrok. Sveto pismo nas uči, da mora biti hiša zgrajena na skali, da bo obstala, in bo tista, zgrajena na pesku, padla. Ta skala, resnica, temelj, je za otroke njihov dom. Ko od staršev doma prejmejo dobro vzgojo in se bodo nekega dne odpravili v temačen svet, ki jih bo pogosto skušal zavesti, bodo oni ostali trdno na skali resnice. Vedeli bodo, kaj je prav in kaj narobe.
Intervju v razširjeni obliki najdete v novi številki tednika Družina.

Priporočate kako posebno pobožnost za čistost in vzdržnost?
Berite življenjepis svete Filomene, 13-letne device in mučenke. Umrla je, ker je branila svojo čistost. Je velika svetnica, ki je pomagala že nešteto najstnikom premagati skušnjavo nečistosti. Posebej moškim priporočam, naj se zatekajo k sv. Jožefu, zlasti v skušnjavah. Predvsem pa priporočam povezanost z našo Gospo, z Marijo, katerokoli. Prositi Marijo in sveto družino za milost čistosti. Te tri pobožnosti za to področje najbolj priporočam. Sama imam na roki zapestnico sv. Filomene, to je od Cerkve potrjen zakramental za čistost, zelo je preprost: dve nitki: rdeča je simbol krvi sv. Filomene, bela je za čistost.
Kaj bi lahko storila Cerkev in njene šolske, medijske in druge institucije za zaščito nerojenih?
Srečala sem že veliko duhovnikov v različnih državah, ki so mi rekli, da se bojijo spregovoriti v bran življenju, proti splavu ali umetnemu uravnavanju rojstev. Strah jih je, da bi izgubili župljane ali da bi se morali zagovarjati. Toda jaz bi škofom in duhovnikom rada povedala, naj se vendar opogumijo, kajti smo v najhujši krizi vseh časov: v vojni zoper samo človeško življenje.
Žal tudi številne katoličanke opravljajo splave. Zato bi vsem župnijam predlagala, da ustanovijo svoj župnijski svet za kulturo življenja. Tako bi ženske vedele, kam se obrniti v stiski ob nenačrtovani nosečnosti. Cerkev bi postala varno zavetje. Katoliške šole pa naj povabijo poznavalce, ki bodo dijakom razkrili resnico o splavu, in tiste, ki jim bodo znali predstaviti naravne metode uravnavanja spočetij, ki obstajajo, ki so od Boga dane in so zdrave ter zelo koristne za uspešen zakon.

















