V večini karikatur, ki prikazujejo pare, je pogosto poudarjena medsebojna kritika. Redno so na seznamu prepiri o vsakdanjih stvareh, kot sta pospravljanje hiše ali vzgojni pristopi. V klasični izbor sodijo: "Vedno te moram čakati!" "Nikoli ne pospraviš umazanih nogavic!" "Še vedno nisi odnesel smeti?" "Pa daj, koliko časa boš še pred ogledalom?!".
Čeprav ta kritika na zaslonu vzbuja smeh, je v resničnem življenju ena najbolj zahrbtnih stvari v razmerju.
Kritika – injekcija dopamina za možgane
"V nekaterih parih obstaja nekakšen tihi dogovor: ker se imava rada in sva skupaj, imam pravico od tebe zahtevati to, kar od tebe pričakujem. Pogosta kritika ima tu svoje mesto," z grenkobo ugotavlja psihoterapevtka Florentine d'Aulnois Wang.
Strokovnjakinja pogosto opaža žalostno dejstvo: oseba, v katero smo zaljubljeni, je pogosto tista, do katere si dovolimo največja odstopanja od primernega vedenja. Dovolimo si ji reči besede, ki se jih drugim ne bi.
"Kritika je način, kako naše srce izraža naše potrebe"
Ko je odnos dober, je lahko kritika blaga in nima večjega vpliva. Ko pa gre kaj narobe, je tudi najmanjša pripomba težko prebavljiva. Florentine d'Aulnois Wang ugotavlja, da je "kritika način, kako naše srce izraža naše potrebe", a meni, da je predvsem močno zakoreninjena v kulturi.
"Verjamemo, da kritika pomaga drugim napredovati. Kritiziramo otroke, da bi bili boljši v šoli, pozneje pa počnemo isto s partnerjem. Živimo v kulturi kritike," opozarja in poudarja, da je kritika strup vsakdanjega življenja.
Srečanje v komunikaciji
"Vsaka zbadljivost aktivira del možganov, povezan z nagrado. To je injekcija dopamina. Pritožujemo se, pripomnimo … To je začaran krog," pojasnjuje Florentine d'Aulnois Wang. Če se oseba, ki kritizira, počuti bolj živo in močnejšo, oseba, ki je kritizirana, zavzame obrambno držo in se oddalji. Par vstopi v fazo, v kateri se oba počutita manj ljubljena.
Zato psihoterapevtka svetuje, naj se par odpove kritiki in se raje odloči za sodelovanje. Toda kako se tega lotiti? Nekateri bi rekli, da je vse odvisno od komunikacije. Vendar po mnenju strokovnjakinje sama komunikacija ne zadostuje: "Številni pari pretirano komunicirajo in cele noči preživijo v pogovorih, ki nikamor ne vodijo. Ne gre le za komunikacijo, temveč za srečanje v komunikaciji."
Pomemben je način izražanja želja
Treba je razumeti, katera potreba se skriva za kritiko. Reči: "Nikoli me ne objameš!" druge osebe ne bo spodbudilo k dejanju. Čisto drugače pa bo, če rečete: "Tako rada sem v tvojih rokah!"
"Kritika izvira iz potrebe, toda oblika, ki ji jo damo, bo odločila, ali bomo dosegli, kar si želimo," poudarja Florentine d'Aulnois Wang, ki svetuje, naj se že v prvih mesecih ljubezenskega razmerja postavijo določene meje. "Treba je kritiko ujeti sproti, postaviti meje, reči: 'V to igro ne vstopava. Kaj potrebuješ?'"
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie.
