7 preprostih načinov, kako svoj vsakdanjik živeti z Bogom

Na to, kar se zgodi v našem vsakdanjem življenju, imamo le omejen vpliv. Obstaja pa ena stvar, ki jo lahko vedno naredimo, ne glede na okoliščine: živimo svoj dan v Božji navzočnosti.

Ta navada bo korenito spremenila, kako doživljamo svoj dan in kako se odzivamo na dogodke. Ko se spomnimo, da je Bog vedno z nami, da nas ljubi in želi za nas najboljše, bomo dogodke dneva sprejemali s hvaležnostjo, mirom in zaupanjem – tudi ko so za nas težki.

Tukaj je nekaj preprostih stvari, ki jih lahko vključimo v svojo dnevno rutino, da bomo imeli Boga vedno v mislih in prepoznali blagoslove vsakega dne.

Pozdrav in molitev k Bogu ob prebujanju spremeni naš dan, prav tako pa je pomemben čas zanj, ko se dan končuje. Lahko se mu zahvalimo za nov dan in blagoslove, ki smo jih prejeli. Začeti in končati dan z Bogom pomeni, da svoje življenje zasidramo na skalo našega odrešenja (Ps 62,6–7).

Priporočljivo je, da imamo doma blagoslovljeno vodo. Z njo lahko redno pokropimo svoj dom in ob tem prosimo Gospoda za blagoslov. Z njo se lahko pokrižamo tudi ob odhodu ali prihodu domov.

Blagoslovljeno vodo lahko nosimo s seboj – v torbici, avtu, v službi ali na potovanju. Majhne plastenke blagoslovljene vode so pogosto na voljo v cerkvah ali v trgovinah z verskimi izdelki.

Blagoslovljen križec, škapulir, sveta medaljica ali zapestnica z verskim pomenom. Ti predmeti niso čarobni talismani, ki nas varujejo, ne glede na naše življenje. So pa opomniki naše vere, Božjih obljub in naših obveznosti do njega ter priprošnje svetnikov. Pomagajo nam ohranjati živo vero, nas spodbujajo k molitvi in izražajo našo katoliško identiteto.

Rožni venec, ki ga nosimo s seboj, nas spomni, da ga tudi molimo. Če ga pustimo v predalu, je lažje pozabiti nanj.

Pred vsakim obrokom si vzemimo trenutek za kratko molitev in zahvalo Bogu za hrano na naši mizi. Tako bomo gojili hvaležnost in postali bolj velikodušni pri deljenju hrane s prijatelji in pomoči potrebnimi.

V preteklosti so se ljudje, ko so šli mimo cerkve, pokrižali, da bi pozdravili Jezusa v tabernaklju. Moški so si ob tem celo sneli klobuk ali kapo v znak spoštovanja.

Sčasoma je ta navada utonila v pozabo, a jo lahko obudimo! Kadarkoli naredimo znamenje križa, se posvetimo, izročimo Gospodu.

Naši dnevi so polni obveznosti, toda nekaj minut pred Najsvetejšim bi moralo imeti pomembno mesto v našem urniku.

Če imamo cerkev blizu službe ali na poti, se lahko ustavimo pri Jezusu med odmorom ali po poti v službo oziroma iz nje.

Kadarkoli imamo priložnost, da obiščemo Jezusa v cerkvi ali kapeli, je ne izpustimo! Bog nas vedno pričakuje z odprtimi rokami.

Ko sedemo v avto, se lahko obrnemo k Jezusu in Mariji ali angelom varuhom, da nas spremljajo na poti. Ne glede na to, ali potujemo sami ali z drugimi, z avtom ali javnim prevozom, je čas na poti dobra priložnost, da prosimo za Božjo zaščito in mir.

Ti preprosti in pomenljivi koraki nam lahko pomagajo krepiti vero in prepoznavati številne blagoslove, ki jih ima Bog pripravljene za nas – celo sredi vsakdanjika.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.