Cerkev svetega Dominika v kraju Saint-Jean-de-la-Ruelle v osrednji Franciji je bila po obsežnih obnovitvenih delih sredi septembra znova odprta. Med tistimi, ki so sodelovali pri tem projektu, je Carlos, keramičar po poklicu, ki je s tem svetiščem še posebej povezan: prav tu je njegova 22-letna hči Audrey zaprosila za krst.
"To gradbišče je bilo kraj evangelizacije," z veseljem pove župnik Stefano Cimolino. "To se je dogajalo prek sprejemanja in pogovorov z izvajalci, pa tudi zaradi radovednosti delavcev – denimo, kaj je tabernakelj –, kar je pogosto vodilo do pogovorov med odmorom za kavo." Tako se je spoprijateljil s Carlosom, keramičarjem, katerega hči je pred kratkim spoznala Kristusa.
Gradbišče kot znamenje Previdnosti
Čeprav je Audrey odraščala v krščanski družini, je starši niso dali krstiti. "Moja družina je krščanska, vendar se to praktično ne pozna," je pojasnila za francosko Aleteio.
Prelomnica je nastopila med študijem. "Počutila sem se izgubljeno. Ker sem po naravi anksiozna, sem pogosto imela slabe misli, ki so me vznemirjale. Branje, molitev in obisk cerkve so mi pomagali najti notranji mir," se spominja.
Svojo vero prakticira približno dve leti, a se za katehumenat do nedavnega ni odločila. "Že nekaj časa sem želela prositi za krst, a so dogodki v mojem življenju, kot so študij ali služba, ta trenutek vedno odmaknili."
Klic pa je prišel prav prek gradbišča, kjer je delal njen oče, v cerkvi sv. Dominika. Nekega dne ji je pokazal fotografije cerkve, katere posebna oblika, ki spominja na shodni šotor iz Svetega pisma, spodbuja k razmišljanju in odprtosti.
Takrat je začutila, da se želi krstiti tukaj – in nikjer drugje. "Ko nekaj začnem, moram vzpostaviti vez, začutiti povezanost. Tako je bilo s to cerkvijo," pravi študentka komunikologije.
"Njena odločitev me je ganila"
Oče ji je predlagal srečanje z župnikom Stefanom. Ogled gradbišča in topel pogovor sta zadostovala, da se je Audrey odločila narediti korak naprej. "Njena odločitev me je ganila. Bila je zelo odločna. Prebrala je veliko knjig o molitvi, kupila Sveto pismo. Imela je bogato knjižnico, iz katere je znala sama hraniti svojo vero," pripoveduje župnik Stefano.
Audrey pa to vidi kot Božji dotik: "Moj oče je dobil delo v cerkvi, čeprav tega sicer nikoli ne dela, ravno v trenutku, ko sem začela razmišljati o krstu in obiskovati cerkev. To je znak Previdnosti."
Danes so starši mlade ženske ponosni nanjo in na njeno odločitev. Njena vera jih spodbuja, da se tudi sami bolj povezujejo s Cerkvijo. "Moja mama me pogosto spremlja k maši," pripoveduje Audrey, ki nestrpno pričakuje krst. Medtem pa občuduje delo svojega očeta in številnih drugih mojstrov, ki so naredili cerkev sv. Dominika še lepšo, kot je bila kdaj prej.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie.
