Ko vera seže do neba: brazilski kip Marije, ki podira rekorde

Novembra bo v brazilskem mestu Crato slovesno odprtje najvišjega kipa, posvečenega Devici Mariji. Nov kip fatimske Marije, visok 51 metrov, bo postal nov simbol mesta in mogočen izraz vere prebivalcev. Brazilija je sicer že znana po svojih impozantnih verskih spomenikih, zlasti po kipu Kristusa Odrešenika v Riu de Janeiru, a ta nova stvaritev presega zgolj tekmovanje v velikosti. V sebi nosi globoko željo, da bi bila vera vidna, vtkana v pokrajino samo.

Kip bo stal v svetišču fatimske Marije v Cratu. Za domačine ima dogodek poseben pomen, saj letos mineva 72 let od obiska romarskega kipa fatimske Marije v njihovem mestu. Po njej se imenujejo ulice, šole, celo letališče. Novi kip je zato simbolno krona desetletij marijanske pobožnosti.

51 metrov se sliši veliko, a si jih je težko predstavljati brez primerjave. Predstavljajte si petnajstnadstropni blok ali višino marsikatere evropske katedrale, pa boste dobili približno višino novega kipa. Kip Kristusa Odrešenika v Riu meri 30 metrov, Kip svobode pa je visok 46 metrov. Fatimska Marija v Cratu bo s svojimi 51 metri uradno najvišji kip Device Marije na svetu.

V času, ko mesta tekmujejo v višini nebotičnikov in razsežnosti stadionov, se poraja vprašanje: Zakaj katoličani še vedno gradimo mogočne verske spomenike? Ali vera res potrebuje veličino, da bi bila vidna? Mar ne bi vera morala biti skromna in skrita?

Odgovorov je več:

Takšni spomeniki so pričevanje vere, zapisane v prostor. Spominjajo nas, da vera ni le zasebna stvar, temveč spada tudi v skupnost, kulturo in družbo. V svetu, kjer obzorje oblikujejo reklamni panoji in poslovne stolpnice, kip Marije vrača svetost v javni prostor.

Veliki kipi privabljajo romarje, turiste in radovedneže, ki v njih prepoznajo prostor duhovnega in človeškega srečanja. S tem ne oživljajo le molitve, temveč tudi lokalno skupnost in gospodarstvo.

Ljudje naravno občutimo spoštovanje do veličine. Kot so katedrale nekoč dvigale poglede k Bogu, tudi tovrstni kipi prebujajo občutek občudovanja, ponižnosti in presežnosti. Njihova mogočnost usmerja pogled onkraj zemeljskega – proti večnosti.

Za lokalne skupnosti takšni kipi pogosto postanejo simboli identitete. Kristus Odrešenik je neločljivo povezan s podobo Ria de Janeira, zdaj pa bo tudi Crato imel svoj marijanski simbol, ki povezuje lokalno pobožnost z nacionalnim in svetovnim katolištvom.

Ni naključje, da takšni velikani rastejo prav v Braziliji, državi z največ katoličani na svetu. Brazilci svojo vero že stoletja izražajo javno, na veličasten način. Ti kipi predstavljajo tudi duhovni dialog: Kristus Odrešenik na eni strani, fatimska Marija na drugi. Kristus z razprtimi rokami sprejema; Marija, mati in priprošnjica, kaže pot k Sinu. Oba brez besed govorita milijonom katoličanov in ateistov, ki ob pogledu navzgor začutijo nekaj, kar jih presega.

Seveda obstajajo tudi tveganja. Ogromen kip se lahko spremeni v turistično atrakcijo, ki izgubi svoj duhovni pomen in brez žive pobožnosti ostane le kulisa za fotografije. Papež Frančišek je pogosto poudaril, da je Marijina vloga kazati na Kristusa. 51 metrov visoka Marija je namenjena prav temu, da bi nas spomnila, kam kaže njen pogled.

Ko stojimo ob vznožju takega kipa, se počutimo majhne in prav to je njegov namen. V svetu hrupa in samopotrjevanja ti spomeniki vabijo k ponižnosti, tišini in občudovanju.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Kristina Knez.