Z novo apostolsko spodbudo Dilexi te (Vzljubil sem te), objavljeno 9. oktobra 2025, papež Leon XIV. nadaljuje duhovno dediščino papeža Frančiška in jo razširja v sodobni kontekst. Dokument je bil zasnovan še pod papežem Frančiškom. Leon XIV. je ohranil njegovo jedro in mu dodal le nekaj osebnih premišljevanj.
V spodbudi, ki jo je podpisal 4. oktobra – na praznik svetega Frančiška Asiškega –, papež poudarja, da je skrb za uboge bistveni del izročila Cerkve. Opozarja na nevarnost sveta, ki se zapira vase in postaja brezbrižen do trpljenja drugih, ter poziva k preobrazbi miselnosti in družbenih struktur, ki vzdržujejo krivico.
"Cerkev, ki ljubezni ne postavlja meja, ki ne pozna sovražnikov, proti katerim bi se bojevala, temveč le ljudi, ki jih je treba ljubiti, je Cerkev, ki jo svet danes potrebuje."
Papež se sklicuje na Sveto pismo, cerkvene očete, svetnike, družbeni nauk Cerkve in prejšnje papeže, da bi pokazal, da je Cerkev od nekdaj živela iz skrbi za uboge – in po njih. Po njegovih besedah "ubogi niso sociološka kategorija, ampak samo meso Kristusa".
Vez med papežema Frančiškom in Leonom
Po njegovi smrti je Leon XIV. prevzel rokopis, ga dopolnil in objavil kot svojo prvo apostolsko spodbudo, v kateri se čuti spoštljiv kontinuiteten dialog med obema papežema.
Ključne točke spodbude Dilexi te
Dilexi te je nadaljevanje poti, ki jo je začel papež Frančišek: Cerkev mora biti blizu ubogim, sicer izgubi stik z evangelijem. Leon XIV. to pot nadaljuje z novim jezikom in močnim socialnim poudarkom, izhajajoč tudi iz svoje izkušnje služenja revnim v Peruju.
V svetu, ki pozablja na trpeče, sporočilo spodbude zveni kot opomin in upanje: ljubezen do ubogih ni dodatna naloga kristjana, temveč srce naše vere.
1Ljubezen do ubogih kot temelj vere
Kristjan ne more ljubiti Boga, če ne ljubi ubogih. Ljubezen do bližnjega je po papeževih besedah "otipljiv dokaz pristne ljubezni do Boga", oznanjevanje evangelija pa izgubi verodostojnost, če se ne izraža v konkretnih dejanjih.
2Poziv k dejavni dobroti
Leon XIV. znova ovrednoti pomen miloščine in vsakodnevnih dejanj pomoči. Čeprav priznava, da miloščina ne bo izkoreninila revščine, poudarja, da "je vedno bolje storiti nekaj kot nič". To dejanje po njegovem mnenju odpira srce in omogoča srečanje z drugim človekom.
3Zavrnitev "ekonomije, ki ubija"
Papež ostro kritizira neoliberalne ideologije in slepo zaupanje v "nevidne roke trga". Dostojanstvo človeka je treba braniti "zdaj, ne jutri". Revščina po njegovih besedah ni posledica osebnega neuspeha, ampak družbenih struktur, ki so pogosto nepravične.
4Preobrazba družbenih struktur
Leon XIV. govori o "grehu struktur", ki prežemajo svet, in poziva vernike, naj postanejo glas, ki prebuja in opozarja na krivice – tudi če jih bodo imeli za nore. Spodbuja izobraževanje, dostop do dostojnega dela in varovanje okolja kot ključne poti k pravičnejši družbi.
5Ubogi kot učitelji Cerkve
Kristjani se morajo, pravi papež, "pustiti evangelizirati ubogim", saj se v njih razodeva Božja modrost. Njihovo življenje na robu družbe nosi posebno duhovno bogastvo, ki Cerkvi pomaga, da ostane živa in verodostojna.
Kaj je apostolska spodbuda?
Ni tako dogmatičen dokument kot okrožnica (enciklika), vendar ima veliko duhovno in moralno težo, saj izraža papeževo osebno in pastirsko usmeritev.
