Največje slovenske orgle s številnimi zvočnimi barvami v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bodo 22. oktobra zazvenele v kombinaciji s toplim in zvonkim glasom mednarodno uveljavljene slovenske mezzosopranistke Barbare Kozelj. Z organistom Tomažem Sevškom Šramlom se je o zanimivem koncertnem programu pogovarjal Jure Dobravec.
Uvodoma bomo slišali Lisztovo priredbo Bachove zborovske skladbe iz cerkvene kantate "Imel sem veliko skrbi". Sledijo pesmi, pravzaprav molitve, za glas in orgle slovenjgraškega rojaka Huga Wolfa ter za sklep spet orgle solo. Vmes je meditacija Lamento dolgoletnega organista ljubljanske stolnice Stanka Premrla. Sta prvi del programa zasnovala kot odsev bogoslužja? Zakaj?
Duhovne pesmi Huga Wolfa v orgelski priredbi Maxa Regerja so bile pravzaprav prva iztočnica pri sestavljanju tega koncertnega sporeda in med njegovimi glavnimi elementi. Besedila iz t. i. Španske pesmarice zelo slikovito opisujejo različna svetopisemska poglavja, kot sta na primer beg v Betlehem in Jezusovo rojstvo, Wolfova glasba pa različna občutenja v besedilih (tesnobno, repetitivno, mir in sreča) še poudarja.
Pri izbiri pesmi gre torej bolj kot za njihovo morebitno vlogo (pri bogoslužju) za osebni odnos do duhovnih tem, tako skladateljev in tudi najin. Bachove dosežke so skladatelji 19. stoletja pogosto idealizirali in njegova glasba je veljala kot zdravilna za rešitev veliko osebnih in splošnih čustvenih težav, predvsem v tesnobnem obdobju na prelomu 19. v 20. stoletje. V prvem delu se v Lisztovi priredbi pojavi kot barviti orkestralni uvod, na koncu pa kot pomembna inspiracija za veliko Regerjevo koralno fantazijo Kako lepo sije zvezda jutranjica. Kot "duhovno" bi lahko razumeli tudi Premrlovo žalostinko, saj sicer nima določenega mesta v liturgiji, vseeno pa kaže na skladateljev ponižni in verujoči odnos do glasbe in umetnosti.
Drugi del koncerta je obarvan v duhu nemške romantike: Wagner v operi in Reger v poeziji. Kakšno oporo takšni glasbi dajejo orgle Gallusove dvorane Cankarjevega doma?
Petje in orgle sta globoko povezana, kajti že od srednjega veka orgle služijo kot glavno spremljevalno glasbilo cerkvenemu petju ter s sposobnostjo neskončnega držanja tonov in harmonij človeški glas tudi nadgrajujejo. S svojo velikostjo in naborom različnih registrov so zelo primerne za priredbe orkestrske spremljave, seveda pa je velik izziv za izvajalce najti takšne registre in kombinacije, da ne prekrijejo vokala. Orgle v Cankarjevem domu so po zasnovi eklektične in imajo kljub simfonični mogočnosti tudi številne karakteristične zvočne barve, ki jih lahko uporabimo pri spremljavi.
Mezzosopranistka Barbara Kozelj in Tomaž Sevšek Šramel na orglah sta mednarodno uveljavljena interpreta predvsem dveh obdobij: stare glasbe in romantike. Podnaslov programa se tako zdi logičen. Vseeno, ima naslovna beseda "Upanju" še kakšen globlji pomen kot naslov priredbe skladbe Friedricha Hölderlina in Maxa Regerja z začetka 20. stoletja, ki jo bosta izvedla kot sklepno?
Program se ne ravna po ozkih delitvah na staro glasbo, romantiko in podobno ter se ukvarja s temami, ki so človeka zaposlovale skozi vsa stoletja. Čudovita in tehtna glasba Wolfa, Wagnerja in Regerja presega tudi delitev na sakralno in posvetno glasbo, temveč bi jo najlažje imenovali za duhovno. Regerjeva simfonična pesem Upanju na besedilo Friedricha Hölderlina, ki bo zaokrožila koncert, mogoče najbolje povzema brezizhodno tesnobnost in iskanje človeštva v tem trenutku, občutenje, ki je zaznamovalo že obdobje, v katerem je živel in ustvarjal Max Reger.
>>Več informacij in spletni nakup vstopnic<<
Vstopnice so na voljo tudi v Informacijskem središču v podhodu Maxija ob delavnikih od 11. do 13. in od 15. do 17. ter uro pred prireditvami. Dodatne informacije po telefonu (01) 2417 299 ali na [email protected].
