Pričevanje, ki zdravi: “Jezus mi je odpustil, jaz pa sebi nisem mogla”

Po mnogih letih iskanja je Yesica, po navdihu in vodstvu duhovnika, končno našla prostor, kjer je lahko dopustila, da Jezus zaceli rane, ki jih je v njej pustil splav. Danes aktivno deluje v gibanju za življenje, deli svoje pričevanje in sodeluje z organizacijo Rahelin vinograd – krajem, kjer se starši po splavu znova srečujejo z Božjim usmiljenjem.

S temi besedami začne Yesica González svoje pretresljivo pričevanje. Izvira iz najglobljega trpljenja – izkušnje splava – a se razcvete v upanje, usmiljenje in poslanstvo. Od Nikaragve do Medžugorja je prehodila pot globoke preobrazbe, ki jo je spremenila v orodje ozdravljenja za mnoge druge ranjene duše. Njena zgodba ni le ganljiva, ampak potrjuje večno resnico: z Bogom se lahko tudi iz najgloblje bolečine rodi novo življenje.

Yesica je imela komaj 16 let, ko je test pokazal nosečnost. Njen fant se je odzval v strahu: "Ljubim te, a ne moreva biti starša." Manj kot en teden pozneje je bila že na kliniki – v državi, kjer je splav popolnoma prepovedan. Ničesar ni videla. Ni čutila bolečine. Le prebudila se je z neizmerno praznino.

"Iskala sem fizične dokaze, da se je nekaj zgodilo. A vse je bilo tako, kot da nič ni bilo. In vendar je moja duša kričala drugače," se spominja.

Kmalu se je spovedala pri frančiškanskem duhovniku, ki je imel posebno dovoljenje sv. papeža Janeza Pavla II. za odvezo greha splava. Toda mir ni prišel. "Jezus mi je odpustil, jaz pa sebi nisem mogla odpustiti," pravi mlada Nikaragovka.

Štiri leta pozneje, že v novi zvezi in z zaroko na obzorju, je Yesica znova zanosila. Tokrat je slišala besede, ki so ji dale upanje: "Vem, da nisva ravnala prav, a vseeno sem srečen – postal bom oče."

Te besede so ji dale moč, da je verjela v lepšo prihodnost. A sedmi mesec nosečnosti je prinesel tragedijo: njena deklica, Alicia Marcela, je umrla v maternici.

"Mislila sem, da je to kazen. Da si ne zaslužim biti mama. Da mi Bog vrača, ker sem prvič zavrnila življenje," pripoveduje. V bolnišnici, obdana z materami, ki so v naročju držale svoje novorojenčke, je Yesica doživela "najbolj boleči petek svojega življenja".

Leta 2012 se je prvič resnično začelo njeno notranje ozdravljenje. Na duhovnem vikendu, ki ga je organiziralo gibanje Corazón Puro (Čisto srce), je spoznala pomen čistosti, resnične ljubezni in zakramenta zakona.

"Tam sem dojela, da sem vse življenje iskala nekaj, a pravzaprav sem iskala Nekoga – Boga. Ko sem znova priznala svoj greh, se je v meni začelo nekaj zdraviti," pravi Yesica.

Prava ozdravitev pa je prišla leta 2016, ko se je odzvala povabilu in se udeležila duhovnega odmika Rahelin vinograd, najbolj razširjenega programa za ozdravljenje po splavu na svetu, ki ga poznamo tudi v Sloveniji.

"Šla sem tja prestrašena, polna sramu in dvomov. A odločila sem se narediti korak vere. Tam sem doživela nekaj nepopisnega," se spominja. "Jezus mi je pokazal moja otroka v nebesih. Tekla sta proti meni, objela sem ju. Sin Gabriel mi je rekel: 'Mami, ne bodi žalostna. Moja sestrica in jaz te imava rada in te čakava.'"

Zanimalo jo je tudi, kje je Marija. "Videla sem jo v daljavi, na griču, oblečeno v belo, z otrokom v naročju, obdano z drugimi otroki. In takrat sem razumela: seveda, moja otroka imata najboljšo in najlepšo mamo – Devico Marijo. Ona skrbi zanju v nebesih," pripoveduje z mirnim nasmehom.

Od tedaj Yesica z vsem srcem širi veselje do življenja. Svoje pričevanje deli po šolah, župnijah in skupnostih ter sodeluje v programu Rahelin vinograd v Nikaragvi.

S podporo drugih organizacij se ji je leta 2023 uresničila velika želja – prvi duhovni odmik Rahelinega vinograda v Medžugorju. Tam, na Marijini zemlji, danes spremlja moške in ženske, ki iščejo spravo s svojimi nerojenimi otroki, izkušnjo Jezusovega usmiljenja in nežnost Kraljice miru.

Vsak tak umik je čudež – srečanje, ki združuje romanje in ozdravljenje, molitev in novo rojstvo duše.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie.